G. Aleksander Videčnik iz Mozirja je v Pismih bralcev v Delu z dne 5. 4. 2003 odprl vprašanje spomina na pesniška in generala Rudolfa Maistra. Javno je postavil več vprašanj, tako npr. o okrogli mizi v programu televizije, o odnosu do njega v stari Jugoslaviji (kateri, ko pa danes poznamo že več »starih Jugoslavij«?) ter o akcijah civilne družbe. V »prvi«, stari Jugoslaviji, tj. v kraljevini, je bil Rudolf Maister cenjen in spoštovan, prav tako njegovi borci za severno mejo, ki so imeli v raznih delih Slovenije svoje organizacije. Zanimivo je, da med NOB niti ena partizanska enota ni bila poimenovana po Rudolfu Maistru, čeprav je bil z vidika slovenstva priznan narodni buditelj in organizator borb za slovenske meje, ne samo v vojaškem in kulturnem pomenu, temveč tudi v diplomatskem. V »drugi« Jugoslaviji, v socialistični, je bil odrinjen, čeprav so ulice, trgi, šolski center v njegovem rojstnem Kamniku, Turistično društvo na Zavrhu v Slovenskih goricah (občina Lenart) nosili njegovo ime. »Tretja« Jugoslavija je obstajala nekaj let brez Slovenije in brez Maistra, nakar je še ona izdihnila, leto dni po smrti zadnjega Maistrovega borca. Spomin na Rudolfa Maistra ohranja Društvo general Maister v Ljubljani, podružnice tega društva v Mariboru, na Uncu, v Kamniku, zanimanje za delovanje podružnic prihaja iz Ljubna ob Savinji, Šentjurja, kjer je v ospredju druga zgodovinska in malo znana osebnost, tj. Maistrov soborec poročnik Franjo Malgaj. Razumljivo, saj je bil Šentjurčan. Kar zadeva TVS je Društvo general Maister dajalo pobude, podobne tistim iz pisanja g. Videčnika. Okroglo mizo je bila pripravljena organizirati novinarka, gospa Vida Petrovčič, a je predlog njena urednica gospa Rosvita Pesek zavrnila. Društvo je prav tako predlagalo ponovitev drame svojega člana, g. Saša Vuge Najdaljša generalova noč. Društvo je predlagalo tudi predvajanje dokumentarnega filma o generalu Rudolfu Maistru, ki sicer ni nastal v produkciji TVS. Vse to je bilo TVS posredovano v pisni obliki v imenu Društva general Maister. Ni znano, da bi kdaj koli TVS na te pobude odgovorila, kot se spodobi: na pismo se odgovori s pismom. Da pa spomin na Rudolfa Maistra ni zbledel, priča več dogodkov v zadnjih letih: na Zavrhu in v Mariboru premiera dokumentarnega filma o generalu Maistru, simpozij o Rudolfu Maistru na mariborski Univerzi novembra 2001 in izid zbornika o tem simpoziju leta 2002, dva občinska praznika občin Kamnik in Maribor, ki sta si zgodovinske datume v zvezi z Maistrom izbrali za svoje občinske praznike, izobraževalni film o Maistru s spremno brošuro in pedagoškimi napotki prof. Vilme Brodnik, kar je namenjeno slovenskim šolam, poimenovanje podružnične šole na Uncu po generali Maistru, ponatis Maistrovih poezij, ki je izšel pred dnevi, dve koračnici Slavka Avsenika ml. Koračnica generala Maistra in Žalna koračnica generala Maistra v izvedbi Godbe Slovenske vojske, novinar Matjaž Brojan je za radio Ljubljana, za oddajo Sledi časa, pripravil oddajo o Rudolfu Maistru, v teku je obnova rojstne hiše v Kamniku itd. Pošta Slovenije je pred leti izdala spominsko znamko za 70 SIT z likom generala Rudolfa Maistra. V pripravi je vrsta počastitev njegovega spomina v letu 2004, ko bo minilo 130 let od njegovega rojstva, 100 let od izida njegove prve pesniške zbirke in 70 let od smrti (1874-1904-1934). V Sloveniji ima Maister 8 kipov na javno dostopnih mestih, od tega v Ljubljani 3: pred kolodvorom, pred ministrstvom za obrambo in v avli ministrstva za obrambo, v Mariboru 2, na Maistrovem trgu in v avli občinske stavbe, po 1 kip pa se nahaja v Kamniku, na Uncu, v Zavrhu v Slovenskih goricah in v Šentilju. Maister torej ni pozabljen. Zakaj ga pa ni na TVS - na to vprašanje g. Videčnika lahko odgovori le TVS.