Že sto let so se popotniki in raziskovalci spraševali o namenu oziroma pomenu Chankilla na odročnem puščavskem hribu kakih 400 km severno od Lime v Peruju. Ruševine izvirajo iz obdobja okoli 300 pr. Kr. in obsegajo tri koncentrične kroge, ki obkrožajo trdnjavske zgradbe, ter 13 stolpov na bližnjem hribu. Po vsej verjetnosti jih je zgradila predinkovska civilizacija Chavin, ki so jo sestavljali krotilci lam, kmetje in trgovci. Nedavno je Ivan Ghezzi, arheolog s perujske katoliške univerze, končno razkril skrivnost teh ruševin: gre za najstarejši sončni observatorij v obeh Amerikah. Iz prehoda v templju so lahko ti prvotni Perujci opazovali sončne vzhode nad kamnitimi stolpi, ki so visoki od 1,8 do 6 m in razmeščeni tako, da določajo letne čase, tedne in dneve glede na spreminjajočo se lego sonca na nebu. Takšen observatorij je bil koristen za kmetijsko skupnost, najbrž pa je igral tudi pomembno politično vlogo, saj bi bilo zasledovanje koledarja mogoče izpeljati tudi z mnogo bolj preprostimi metodami. Vladajoči razred te civilizacije je observatorij zgradil najbrž zato, da bi pokazal svoje razumevanje obnašanja sonca, kar mu je omogočalo ohranjanje politične moči. Observatorij je presenetljivo podoben andskim strukturam, ki so bile v uporabi še 1800 let pozneje. To pomeni, da so bili v času, ko so Ande poselili Inki, sončna astronomija in z njo povezani politični vidiki že dolgo poznani.