Predinkovska civilizacija ljudstva Nazca, za katero so značilna čudaška naključja, je v izsušeni perujski puščavi južno od prestolnice v Limi in nedaleč od tihomorske obale zapustila sledi starodavne družbe. Njeni umetniki so pred kakimi dva tisoč leti vrezali v tla desetine risb, ki prikazujejo ptice, kuščarje, pajka ter menažerijo drugih živali in rastlin, pa tudi številne geometrijske like, med katerimi so trapezoidi, spirale in rombi. Zakaj so jih risali, ostaja vprašanje, o katerem poznavalci še razpravljajo. Najpomembnejši človek, povezan z risbami v Nazci, je Maria Reiche, ki je v tridesetih letih dvajsetega stoletja prišla iz Nemčije v Peru. Priznana matematičarka, ne arheologinja, je naslednjih šest desetletij proučevala skrivnostne like in se obenem zagnano borila, da bi se ohranili. Devetdesetletna, slepa in priklenjena na posteljo je nazadnje le dosegla mednarodno priznanje, tako da je v deželi, ki jo je posvojila, po dolgih letih trdega dela za pičlo plačilo deležna časti in spoštovanja.