Razlike: Čeprav je novoletni vrvež že mimo, ne bo odveč še en pogled na javno izražena mnenja vsaj treh ertevejevcev pred koncem leta. Predsednik programskega sveta Stane Granda je v svoji poslanici med drugim zapisal, da »gre RTV Slovenija po zanesljivi in preverjeni poti novim izzivom ter novim uspehom naproti« in da »uspehi tudi v naslednjem letu ne bodo izostali«. Januš Luznar, predsednik sveta delavcev RTVS, se je v daljši poslanici že v naslovu vprašal: »Smo zaposleni na RTVS res stalni poskusni zajčki te družbe?« Slavko Bobovnik (na sliki), član programskega sveta kot predstavnik zaposlenih, pa je v svojem pismenem nagovoru sodelavcem med drugim opozoril, da postaja svet organ brez vpliva in moči. In natresel nekaj bridkih resnic. Bolj kot je javnemu zavodu (med drugim tudi zaradi z zakonom določene naročnine, ki se ne more povišati brez spremembe zakona) trda predla, manj je bilo sej programskega sveta: leta 2006 se je sestal enajstkrat, leta 2007 petkrat in lani le štirikrat. Po mnenju uglednega novinarja velika večina članov sveta bolj zagovarja interese okolja, iz katerega prihajajo, kot interese hiše. To je seveda njihova pravica, a takšno delo ne pomaga veliko pri izboljšanju razmer na RTV Slovenija. Precej nazoren je bil primer, ko je svet lani razpravljal o tem, zakaj je nacionalko zapustil dober ducat znanih novinark in novinarjev, in ni sprejel nobenega uporabnega sklepa. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja sej programskega sveta je lani odstopil njegov član Mito Trefalt, eden redkih, ki so poznali hišo in njene probleme ter so ponudili pameten predlog ali nasvet. Predsednik sveta Stane Granda kritične misli v svojem nagovoru ni zmogel, priložnosti za to pa je imel več kot dovolj. Javni zavod v trenutku, ko nastaja to besedilo, denimo, še nima programsko-produkcijskega načrta za letos, ta temeljni dokument pa bi moral biti pripravljen že lani. Res je, da je težko načrtovati, če ne veš, koliko denarja bo pri roki, ampak zadrega zaradi tega ni nič manjša. In skrbi kajpak tudi nič manj.