Zlasti v zimskem času videvamo na trgih tudi dosti velikih, rumenih plodov, sadežev, ki so nekoliko večji kot pomaranče. Okusa so prijetnega, toda precej kislega in nekoliko grenkega, zato se jih je prijelo ime grenivka. Pri nas niso tako priljubljeni, kot so drugod, denimo v Ameriki, kjer jih uporabljajo za marsikaj, največ pa pripravljajo iz njih osvežilne pijače.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zlasti zlasti členek
v v predlog; mestnik
zimskem zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
videvamo videvati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; mestnik
trgih trg samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
tudi tudi členek
dosti dosti splošni prislov; nedoločena stopnja
velikih velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
rumenih rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
plodov plod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
sadežev sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
kot kot podredni veznik
pomaranče pomaranča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prijetnega prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
toda toda priredni veznik
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
kislega kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
grenkega grenek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prijelo prijeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
grenivka grenivka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
priljubljeni priljubljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
drugod drugod splošni prislov; nedoločena stopnja
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
Ameriki Amerika samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
marsikaj marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
največ največ splošni prislov; presežnik
pa pa priredni veznik
pripravljajo pripravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
osvežilne osvežilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pijače pijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar