Pravzaprav bi lahko Slovanovo zgodbo označili kot tragično. Zadnjih nekaj let je prav ta klub kraljeval v šolanju mladih talentov in v povezavi z nekaterimi starejšimi igralci dosegal dobre rezultate. Naj samo omenim, da so iz Slovanovega gnezda prišli Dragič, Vidmar, Preldžić, Zupan, Klobučar in drugi, ki že stopajo v afirmirani igralski prostor in bodo v naslednjih letih tudi pomembni za slovensko državno reprezentanco. Zdelo se je, da bodo na Slovanu proizvajali nove košarkarske dragulje, vendar na Kodeljevem tej politiki niso sledili. Bili so precej nespretni v prodaji, predvsem Dragiča v Tau Ceramico in pri prehodu Zupana v Olimpijo. Res so s prestopom Vidmarja in Preldžića v Fenerbahče dobro zaslužili in si s tem posredno zagotovili sredstva za nemoteno delo naprej. A vsebina dela, na katero nas je Slovan v zadnjih letih navadil, je v letošnji sezoni popolnoma drugačna. Zdaj so se namreč na Kodeljevem naslonili na nakup starih odsluženih igralskih sil, za katere so namenili precej denarja, niso pa dobili izplena ne v smislu dobrega rezultata (obstanek v NLB) ne v smislu napredka mladih košarkarjev. V tej sivini se tudi Jaka Klobučar, ki naj bi ravno v tej sezoni zablestel, ni razvijal po pričakovanjih. Ta zgodba je še en dokaz več, da je šport zelo občutljiva materija in se vsaka napačna odločitev presenetljivo močno maščuje.