Že od začetka veliko bolj spodbudna je funkcija Outloud, ki nam (angleško) besedilo prebere na glas. Na voljo je več nastavitev in glasovnih profilov, vendar se nismo mogli izogniti občutku, da vsi privzeti ženski in otroški glasovi zvenijo preveč moško. Priznamo pa, da je bil prav ta glas vendarle najbolj razumljiv v primerjavi s sintetiziranimi glasovi iz drugih programov. Outloud lahko s pridom uporabimo tudi pri popravljanju že vnesenega besedila. Po namizju se nam ni uspelo sprehoditi z govornimi ukazi, najverjetneje zaradi omejitev programa v okolju Oken NT, v katerem so potekali vsi preizkusi. Ob prvem zagonu vsake funkcije se odpre okno pomoči, ki skuša biti kar se da ustrežljivo. Nadzorno središče programa je IBM Voice Centre. Besedilo je najlažje narekovati v vgrajeni urejevalnik SpeakPad, katerega podoba je skoraj identična kakor WordPadova. Popravljanje napak je enostavno: izbrano besedo dvakrat kliknemo in program predlaga možne popravke. Če s predlogi nismo zadovoljni, lahko popravek vpišemo kar sami, vedno pa imamo možnost poslušati, kako smo besedo izgovorili. Prav tako lahko vnesemo že obstoječa besedila in programu predstavimo nove besede, ki naj bi se jih naučil. Prenos prečiščenega besedila v druge programe je zelo enostaven, sicer pa lahko tudi vanje neposredno narekujemo. Prepričali smo se, da je narekovanje v Microsoft Word prav tako enostavno, vendar smo v tem primeru prikrajšani za možnost hitrega popravljanja napačno prepoznanih besed. Izkazalo se je tudi, da je mikrofon zelo občutljiv. Že malo glasnejše dihanje v mikrofon, četudi na predpisanem položaju in razdalji od ust, bo sprožilo poplavo nesmiselnih in nepovezanih besed na zaslonu.