V teh dvanajstih letih je Slovenija postala drugačna, spremenili, drug za drugim, pa so se tudi partnerji liberalne demokracije. Peterletova krščanska demokracija je najprej poniknila v kratkotrajni zvezi z ljudsko stranko, in ko je ta razpadla, je na ostankih SKD nastala Bajukova Nova Slovenija, Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade po demokratični revoluciji, pa danes hodi v službo v Bruselj. Tam obeduje v menzi evropskega parlamenta, kjer srečuje še enega slovenskega uslužbenca te ustanove, namreč Boruta Pahorja. Njegova združena lista je nekaj povsem drugega, kot je bila Združena lista iz leta 1992: tedaj ohlapna koalicija levih strank, ki so se povezale, da bi lažje preživele tranzicijo, je danes blairovska partija, ki se zdi sprejemljiv politični partner tudi takemu antikomunistu, kot je Janez Janša. Zgodovina je zares norčava: dr. Jože Pučnik, snovalec (desnih) socialdemokratov, se je z voditeljem levih socialdemokratov (prenovljenih komunistov) Cirilom Ribičičem neuspešno pogovarjal o združitvi obeh strank, namesto poroke je prišlo do razdora, stranki sta se programsko izoblikovali, preimenovali in politično oddaljili, danes pa se njuna voditelja, najbolj okusno oblečena slovenska politika, eden medtem v črni, drugi pa v rdeči internacionali, tipata, ali bi si lahko podala roke in osnovala novo transblokovsko koalicijo. Če bi se to zares zgodilo, bi taka tvorba le pospešila politično transformacijo opozicijske liberalne demokracije, toda tej se LDS tudi sicer ne bo mogla izogniti. In zato so nedeljski volilni rezultati veliko bolj daljnosežni, kot se zdi na prvi pogled: po dvanajstih letih se bo spremenila (skupaj s Slovenijo) tudi LDS.