Prvič: nemški časnik Berliner Kurier je zapisal, da je bil polkovnik Estermann, ki je bil na dan svoje smrti imenovan za poveljnika švicarske garde, nekoč v papeževi vojski vohun v službi zloglasnega Stasija, tajne policije vzhodne, komunistične Nemčije. Berlinski časnik piše, da je Estermann privolil v sodelovanje s Stasijem, ker je imel v gardi zelo nizko plačo (okoli 900 evrov na mesec). Sodelovanje se je začelo leta 1981, ko je papež preživel atentat in dve krogli, ki ju je bil vanj izstrelil Turek Ali Agca. Tega leta je, kot trdita papeževa biografa Bernstein in Politi, papež privolil v sodelovanje s Cio v boju proti komunizmu. Vatikan je bil za Američane vroča točka za izmenjavo informacij v tem zadnjem obdobju hladne vojne, zato je bilo jasno, da je Stasi tam hotel imeti svojega človeka. Toda nekdanji legendarni šef Stasija Markus Wolf je dajal zmedene izjave o domnevnem angažiranju Estermanna v tej varnostni službi, saj je včasih trdil, da je Estermann delal zanj, drugič spet je to zanikal.