Slavko Kmetič je bil samo nekakšen prototip za Štruklja in Kuštrina, ki sta začela vidno uživati v svojih mesijanskih vlogah in se pod žarometi imenitno počutita. Saj ni kaj reči, v marsičem imata prav, marsikateri argument drži, vlada v nekaj letih ni naredila kaj prida in tudi njeni pogajalci niso videti ravno poskočne osebnosti. Igor Umek je bil doslej že vse mogoče, od prometnega ministra do direktorja železarn, zdaj pa se očitno razume tudi na šolstvo in zdravstvo. Vedno sem občudoval to neizmerno široko obzorje in še širšo paleto sposobnosti politikov. Skratka, če bi človek imel, bi šolmoštrom in dohtarjem dal še več, naj le pridno polnijo glavice naših otrok in jim čez leta skrbno praznijo želodce. Čeprav včasih ni povsem jasno, kaj zahtevajo učitelji in zdravniki ter kaj Štrukelj in Kuštrin.