Povezave med ženskimi prsmiprsi , dojenčkom, krvjokri in mlekommleko najdemo od antike naprej tudi v likovni in besedni umetnosti in so pomembno zaznamovale poznosrednjeveško domišljijo. Zgoden primer je PlinijevPlinij st.Naturalis historiae opis slike (ekphrasis) iz poglavja o Apelovem sodobniku, Aristidu iz TebAristid iz Teb ; ta naj bi bil prvi umetnik, ki je znal naslikati dušo, saj je izražal človeška čustva, tako etos kot strasti: “Zavzeto mesto, v katerem vidimo smrtno ranjeno mater in otroka, ki se plazi proti njenim prsim. Videti je, kakor bi mati to opazila in se boji, da bo otrok namesto mlekamleko , ki je že usahnilo, pil kri.” Plinij, Naturalis historiae, XXXV, 98. V krščanstvu se je ta motiv razvijal tako med govorniki, pridigarji in cerkvenimi očeti kakor med pesniki, pisatelji in likovnimi umetniki predvsem v prizorih, ki so ilustrirali priliko o moritvi nedolžnih otrokpokol nedolnih otrok . Tema pokola v BetlehemuBetlehem , ki jo le bežno omenja evangelist MatejMatej, sv. (2, 16--18), je utemeljila predstavitev okrutnosti nasproti nedolžnostidevitvo , nasilja vojakov nad dveletnimi dečki, ki jih varujejo samo njihove na pol golegolota matere. Že KvintilijanKvintilijan (Ad Herenium) je motiv opisal kot nadvse strašen: matere so branile otroke tako, da so jih stiskale k prsim, vojaki pa so jih trgali z njih in mnoge raztelesili. Ključni topos, ki je ustvaril imaginativni okvir nadaljnjega opisovanja in upodabljanja pokola, pa je bila pridiga o tej temi v Oratio XXXVII: De Infantibus Vasilija VelikegaVasilij Veliki , škofa iz Seleucije, iz 5. stoletja. Predvsem v vzhodni cerkvi se je vsak duhovnik na praznik v spomin na ta strašni dogodek skliceval nanjo. Vasilij opisuje dogajanje zelo dramatično in živo, saj se mu zdi, kot da ga je sam zares videl. Med navajanjem grozot so posebej prepričljivi opisi mater, ki so z golimi rokami grabile rezila mečev, da bi jih odvrnile od otrok. Ob koncu morilskega klanja so obupane matere iskale in sestavljale dele trupelc, jih pestovale in objokovale z groznimi kriki. Še bolj sadistično in zadovoljno se je razmahnila RomanosovaRomanos domišljija v 6. stoletju: nekatere dojenčke so obglavili prav med sesanjem materinih prsi. Ta kliše je ostal zelo poudarjen tudi pozneje. Za našo temo je zanimivo zlasti besedilo južnoitalijanskega pridigarja FilagatusaFilagatus , ki je v 12. stoletju pisal v grščini in njeni retorični tradiciji: “Slikar je upodobil matere, ki so planile v usmiljenje vzbujajoče objokovanje, saj so se jim solze mešale s krvjokri . Ena si je pulila lase, druga praskala lica z nohti, spet druga si je raztrgala obleko, razgalila oprsje, pokazala dojkeprsi , na katerih ni bilo več otroka, ki bi jih sesal.« Maguire, Art and Eloquence in Byzantium, 1981, 22--34. Na podlagi govorniškega izročila opisovanja takšnih prizorov je verjetno nastala tudi dramatična VasarijevaVasari, Giorgio pisna poživitev GhirlandajeveGhirlandaio, Domenico realizacije te teme v kapeli Tuornaboni v florentinski cerkvi Santa Maria Novella. Vasari opisuje smrtno ranjenega otroka, ki sredi lastne krvikri sesa mlekomleko iz materinih prsi. Teatraličnost motiva je prispevala k njegovi priljubljenosti še v baroku. Leta 1632 je Giovanni Battista MarinoMarino, Giovanni Battista objavil pesnitev La strage degli innocenti. V njej so razburljivi opisi mlekamleko , ki se spreminja v kri, ki umaže materine prsi in dojenčkov obraz, pa meča, ki zareže ob otrokova usta, ko sesajo prsi, tako da te postanejo kupa krvikri . Posebej strašni so verzi, ki pripovedujejo o obglavljenem otroku ob materinih prsihprsi , polnih mlekamleko . Otrok izpljune mlečno hrano in njegova duša odplava iz njega v mešanici krvikri in mlekamleko . Marinova pesnitev je vplivala na pomembne baročne slikarje, med katerimi so se neposredno navezovali nanje na primer RubensRubens, Peter Paul , Pietro TestaTesta, Pietro in PoussinPoussin, Nicolas . Cropper; Dempsey, Nicolas Poussin, 1996, 258 sq.