Letos smo namesto velikonočnih praznikov spet dobili vojaške vaje vsi, ki ne živimo v mestih. Streljanje z vseh hribov je pridno motilo idilo podeželskega življenja vsem nam, ki čez teden trdno delamo, med vikendom in prazniki pa si želimo vsaj malo odpočiti. Ampak ne, mi smo drugorazredni državljani. Znašli smo se v vojni, križarski očitno, nad nas pa gredo s karbidom, petardami, granatami. Da le poka in da le imajo kristjani prostovoljne orožne vaje v naših hribih, kjer lahko brez intervencije policije kalijo naš nočni spanec in dnevni počitek. Zgodi se nič, vsi mirno požirajo takšno tiranijo in očitno taka hrupna zabava kristjane nadvse veseli! In kaj je Velika noč? V časopisu sem prebral, da je to največji praznik v spomin na Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Govori se o tem, da je s tem njegovo trpljenje dobilo svoj skrivnostni smisel. No, pa smo tam! Lepa reč - od slavljenja tega trpljenja imamo nekateri le to, da nas bolijo ušesa, da naši otroci ne morejo spati, medtem ko se mi, odrasli, sprašujemo o čudnih potem človeške psihologije, ki se trpljenja svojega odrešenika veseli s topovi, smodnikom in karbidom. In vse to naj bi bilo v naši ljubi Sloveniji, ki bo vsak čas članica EU, zares dopustno? Zakaj teh razgrajačev, ki očitno ne izkazujejo niti najmanj dolžnega spoštovanja Jezusu, nihče ne prijavi policiji? Zakaj se slovenske rimokatoliške cerkve ne pozove, da se ogradi o takšnega proslavljanja trpljenja, veseljačenja nad trpljenjem odrešenika, in da pozove svoje vernike, da prenehajo pokati cele dneve in noči? Ker če ne drugače, bo treba naše cerkveno vodstvo prijaviti k sodniku za prekrške in postaviti na sodišče, saj tako več ne gre! Kakšna Evropa neki, to je navadni vandalizem. S spoštovanjem!