Prazni želodci. Prav evropska regija je tista, pravi as. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., predstojnica Centra za promocijo zdravja pri Inštitutu za varovanje zdravja, instituciji, ki je izpeljala lansko študijo o vedenju v šolskem obdobju (angleška kratica zanjo je HBSC), povezanem z zdravjem, v kateri so se bolj kot drugje na svetu povečale razlike v zdravju, posledica čedalje večjega razslojevanja prebivalstva. S študijo pridobljeni podatki bi lahko pomenili, da se Slovenija temu ni izognila in da stopnja revščine (v nasprotju s tistim, kar je rekel nekdanji minister) narašča tudi pri nas: delež vedno sitih otrok in mladostnikov se je v štirih letih namreč zmanjšal za več kot štiri odstotke, in dobri štirje odstotki tu pomenijo kar nekaj tisoč ust! Čeprav se, kot pravi sogovornica, delež onih, ki so vedno ali vsaj pogosto lačni, če nam je to lahko v uteho, v tem času ni povečal – na začetku tisočletja in lani je bilo prvih in drugih nekaj manj kot odstotek – podatek ni pomirjujoč: v državi s približno 180 tisoč šolarji jih gre potemtakem skoraj dva tisoč v posteljo brez večerje, v šolo pa brez zajtrka, in to ne nujno zato, ker bi prepozno vstali!