Največja težava pri uporabi biometričnih potnih listov naj bi bil zapis podatkov. Večina evropskih držav bo izvedla ali že izvaja pilotske projekte, kako zadeva deluje v praksi. Toda Slovenija je preskočila ta korak in si želi uvedbe biometričnih potnih listov do roka, ki so ga postavile ZDA. »Mi smo ugotovili in tudi druge študije kažejo na to, da je pri samih operaterjih zelo veliko problemov. Pri zajemanju obraza in prstnega odtisa je veliko določil, kakšna morata biti. Operater seveda ne ve, ali je zajeta slika primerna ICAO-fotografija,« meni Tkalec. Napačno zajeti biometrični podatki pa lahko imetniku potnega lista precej zagrenijo življenje, saj se bo soočal z nenehnimi težavami na mejnih kontrolah. Posebnega izobraževanja bodo deležni tudi fotografi, ki se ukvarjajo s slikanjem za dokumente. Fotografiranje bo drugačno kot danes in slike bodo morale zadoščati številnim merilom, kaj vse se bo moralo videti na sliki. Denimo oči so lahko zamaknjene največ za pet stopinj, pogled mora biti frontalen, vidni morata biti obe ušesi … Slika bo biometrično pripravljena, če bo zadoščeno recimo 30 pogojem. Pet pogojev bodo morali izpolnjevati fotografi, za ostale pa naj bi poskrbela programska oprema. Težave naj bi sprva imeli tudi birokrati, saj bo treba pravilno skenirati in zajeti fotografijo, ki bo shranjena na podatkovnem čipu. »Mi smo problem rešili s projektom SiCAP, ki omogoča inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov. Naredili smo 'one klik' foto softver. Slika se vstavi v čitalec in se nato obdela in pripravi za primeren biometrični zapis,« razlaga Tkalec. Sicer pa še ni povsem jasno, ali bodo sprva v čitalce tlačili klasične fotografije, kot je sedanja praksa, ali pa bodo digitalne kamere postavljene že na upravnih enotah.