(nadaljevanje) V času slovenskega predsedovanja smo naše prioritete osredotočili na procesne pravice in takrat smo skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami, med katerimi naj omenim Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo, našem predsedovanju tudi sprejeli okvirni sklep o sojenju v nenavzočnosti. Ta okvirni sklep se ukvarja in meri na natanko isto problematiko na vprašanje procesnih pravic v kazenskem postopku. To je bil velik uspeh Slovenije v času njenega predsedovanja in tudi države članice ter komisije so se strinjale, da je to dober začetek in da je potrebno s to potjo nadaljevati v taktiki majhnih korakov. Ta okvirni sklep oziroma predlog okvirnega sklepa, ki se nanaša na prevajanje in tolmačenje v kazenskih zadevah, je logično nadaljevanje tega procesa. Kot sem povedal je bil okvirni sklep o sojenju o nenavzočnosti sprejet na pobudo držav članic, ta predlog, ki je pred vami pa je pobuda komisije, to je prva takšna pobuda komisije. Mi tudi menimo, da je sprejem tega okvirnega sklepa v skladu z načelom subsidiarnosti, ker bo olajšal sodelovanje med državami članicami v kazenskih postopkih. Evropska konvencija o človekovih pravicah določa standarde človekovih pravic, vendar pa v praksi ugotavljamo, da tudi med nekaterimi državami članicami pri zagotavljanju teh človekovih pravic iz konvencije tudi v delu, ko se nanašajo na prevajanje in tolmačenje v kazenskih postopkih lahko pride do kvalitativno manjšega doseganja standardov, ki jih želimo. Ta okvirni sklep želi postaviti minimalne kvalitativne standarde na tem področju kar bo spodbudilo in dodatno okrepilo zaupanje med državami članicami. Tudi Slovenija bi verjetno imela težave z izročitvijo slovenskega državljana v kazenskih postopek v katero od drugih držav članic, če bi imeli resne pomisleke o tem ali bo naš državljan tam imel ustrezne pravice do prevajanja in tolmačenja v kazenskem postopku. Zaradi vsega tega menimo, da je pravna podlaga za sprejem takšnega okvirnega sklepa na ravni Evropske unije podana in da je tudi koristno, da Slovenija oceni, da je v testu sorazmernosti subsidiarnosti ta akt za Slovenijo sprejemljiv. Glede pravne podlage, ki pa je eminentno strokovno vprašanje, na kar opozarja Zakonodajno-pravna služba, pa predajam besedo generalni direktorici direktorata za mednarodno sodelovanje gospe Katji Rejec Longar.