Parlamentarni mednarodni odbor je prejšnjo sredo na pobudo bivšega poslanskega prvaka SDS pol dopoldneva razglabljal o, kot se je fino izrazil predsednik parlamentarne evropske komisije in nekdanji zunanji minister Lojze Peterle, "eminentnem zunanjepolitičnem vprašanju ob eminentnem zunanjepolitičnem dejstvu, ki ni nekaj obrobnega, ker je bilo na številnih koncih ocenjeno kot izraz uradne slovenske politike". Namreč o izjavi Zmaga Jelinčiča (SNS), preden se je ta odpravil v osamljeni parlamentarni diplomatski preboj slovenskih političnih odnosov z Beogradom, češ da je Hrvaška Sloveniji in Srbiji skupni sovražnik. Če smo še bolj natančni, so se člani tega odbora, čakajoč na poslovilni govor odhajajočega ameriškega ambasadorja, pomenkovali o tem, kaj jim je dovoljeno govoriti na njihovih izletih v tujino in kaj je v tem oziru smrtni greh. Tako smo med drugim tudi slišali, da je krščanski demokrat Miroslav Mozetič svojim evropskim strankarskim somišljenikom pripovedoval, kako je bila odločitev slovenskega parlamenta, da za sodnico evropskega sodišča človekovih pravic kandidira dr. Šelihova in ne dr. Jambrek, speljana nezakonito! Mozetič je to sicer zanikal, češ da o imenih v tujini že ni govoril. Prevedeno torej v njihov jezik, so se mednarodno razgledani poslanci vrteli okrog za majhno slovensko državo menda usodnega vprašanja, ali je Jelinčič v trenutku, ko je spregovoril o (skupnih) sovražnikih, bil poleg Jelinčiča osebno tudi član parlamentarnega odbora za mednarodne odnose ali ne. Če smo prav razumeli sklepe, ni bil, neodgovorno in za Slovenijo škodljivo je govoril kot zasebnik, čeprav je v Beograd potoval zasebno, a z blagoslovom vsaj našega zunanjega ministrstva.