V današnjem svetu si upam trditi, da je mir privilegij samo za nekatere narode in posameznike. Tako kot hrana, pitna voda, pravica do svobode mora biti tudi pravica do miru ena temeljnih človekovih pravic. Noben posameznik, nobena država si ne sme prilastiti pravice prikrajšati ljudi in narod za mir. Čas med božičnimi prazniki smemo izkoristiti za razmišljanje o miru, ne samo pri sebi in najbližjih, ampak tudi povsod po svetu. Naša skrb za mir mora prekoračiti naše dvorišče. Ne smemo dovoliti, da nas srce zaboli vsakič, ko vidimo ali slišimo za tragedijo. Raje se vprašajmo, kaj bi lahko storili, da bi bilo manj nesrečnih. Če mislimo, da bomo z enkratno pomočjo ali z donacijami na koncertih, kjer se sami zabavamo, izkoreninili zlo, se hudo motimo. S podarjenim tolarjem humanitarnim organizacijam si olajšamo vest, da nismo ničesar naredili, kar je začetni korak pri zavedanju naših odgovornosti. To nas mora pripeljati to tega, da dvignemo glas proti krivicam v sodobnem svetu.