kijem, ki se je ravno vrnil s študija religij v Egiptu in Indiji. Ovspenkij je kmalu postal eden najvišjih v sekti Gurdjieff in se je tudi zelo izkazal pri širjenju Gurdjieffovih idej. Oktobrska revolucija ju je ločila, saj je šel Ovspenkij v Britanijo, Gurdjieff pa v Francijo. Oba moža se nista nikoli več videla, ker sta se kregala okoli religije Gurdjieff. Ovspenkij je želel narediti sekto metodično, organizirano in sistematično - kot pravi matematik, Gurdjieff pa je svoje ideje širil v delcih, zavitih v različne skrivnosti, ki so si nepredvidljivo sledile ena za drugo. Napisal je tudi dve knjigi. Kljub kaotičnemu poučevanju in precejšnemu razsulu v sistemizaciji religije, pa so Gurdjieffovi privrženci v tej sekti brezpogojno vztrajali in vztrajajo še danes. Gurdjieff je sestavil svojo religijo iz mnogih tujih verstev. Učil je, da je človek odvisen in hkrati odgovoren za vse dogajanje na svetu. Namen sekte je povečevanje zaloge psihične energije v vernikih, ki naj bi jo potem znali tudi izločiti iz svojega telesa. Baza sekte je bila nekoč v Franciji, v mestu Fontainbleau. Tu so Gurdjieffovi učenci dobili posebne naloge, s katerimi so ugotavljali njihove sposobnosti: pomivanje posode, drgnjenje tal, sekanje drv itd. Včasih so bile vaje tako zapletene ali naporne, da so učenci zaradi izčrpanosti padali tudi v nezavest. Gurdjieff je bil znan po svoji čustveni brutalnosti. Včasih si je izbral kakega učenca in mu zadal nalogo, da se na pamet nauči dolg seznam tibetanskih besed. Delo je bilo trdo in hrana pičla, potem pa so imeli za vse pravo pojedino. Pijača je tekla v potokih, kaviar in melone pa so bile na voljo v ogromnih količinah. Gurdjieff je včasih sam pripeljal tovornjak s hrano za piknik, a je bil slab voznik in se je večkrat tudi kam zaletel. Eden takih primerov je pospešil njegovo smrt. Gurdjieff je učil, da je človek sestavljen iz treh plasti: čustvene, intelektualne in fizične, da pa ima veliko ljudi te plasti v neravnovesju. V svoji sekti se je trudil, da bi njegovi verniki dosegli to ravnovesje. To se doseže tako, da spremenijo svoj odnos do življenja. Človek obstaja na eni od sedmih prečk evolucijske lestve. Prva prečka je instinktivni človek. Večina ljudi naj bi bila v tej kategoriji, v kateri človek uživa v tem, da ga nadzorujejo živalske potrebe, zato ne naredi nič, da bi namesto tega on nadzoroval svoje življenje. Prečka dve je čustveni človek. Ta se že zaveda svojih živalskih potreb in jih lahko že nadzoruje.