Bilo je vroče kot vrag in s prijatelji smo se pozno zvečer odpravili na vrt v bližnjo gostilno, kjer imajo točeno pivo. Zares je prijalo, čeprav ga pravzaprav ne maram. Modrovali smo in opravljali, potem pa je prijateljica nenadoma planila kvišku in ogovorila nekega možaka, ki je stal v gruči starih vse prej kot treznih dedcev in pil pivo iz največjega vrča, kar sem jih kdaj videla. Zdelo se mi je, da pozdrav ni prav prisrčen in da mu nekako ni prav, da ga je zalotila v tako neugledni družbi. Ni bil ravno mlad, a še kar prijetnega videza; če bi se vsaj malo nasmehnil, bi bil prav čeden. Namesto tega je s prav kislim obrazom plačal zapitek in jo odkuril v temo.