Moški imamo radi izzive in adrenalin. To je smo pač genetsko pogojeno. In ni ga lepšega kot pognati se s 125-kubičnim motociklom po prostrani, ne preveč prometni cesti v poznem poletnem popoldnevu. Toda to se lahko spremeni v krvavo Jezusovo trpljenje, če samo za trenutek izgubimo nadzor nad krmilom in se po padcu ne spomnimo ničesar več. Prvo, kar nam šine v glavo, so reševalci, ki nas sprašujejo, kaj se je zgodilo in kje nas boli. Težko je odgovoriti, saj je celotno telo ena sama bolečina in se nam zdi, da nam je nekdo na surovo ogulil vso kožo s telesa. Ker jim seveda ne moremo ustrezno odgovoriti, nas bodo reševalci verjetno kaj hitro spravili iz debele motociklistične oprave. In tukaj vas moramo opozoriti kljub neizmernim bolečinam je treba možem v rdečem ali belem dovoliti, da nam pomagajo in nas slečejo. Kajti lahko se hudo zaplete, če bomo na vsak način zatrjevali, da nas noga prav nič ne boli, da čutimo bolečine samo v desni roki in da je z nami popolnoma vse v redu. Postavili nas bodo na noge in od samega šoka morda vse do bolnišnice ne bomo izvedeli, da imamo dejansko odprti zlom gležnja. Takrat bo kap zadela vse tri: zdravnika, reševalce in nas same, ker bomo dobili jasno sliko o tem, da nam je zdrobljena kost migljala iz telesa med hitro hojo do bolnišnice. Strašno, kajne? Zato se ne upirajte, ampak sledite navodilom tistih, ki to počnejo že veliko let in vedo, kako se tem stvarem streže.