Skupina rokometnih sodnikov je bila namenjena na seminar v romunski Cluj, med čakanjem na letalo pa jim je policistka pobrala listine in jih odnesla v kontrolo. »Le mene so poklicali na okence, kjer sem čakal približno uro. Policisti so si ogledovali potni list in zmajevali z glavami, pregledali so in ostro odpravili tudi mojega sodniškega partnerja Darka Repenška, ki mi je priskočil na pomoč.« Po dveh urah so ugotovili, da potni list ni veljaven. Nobeno pojasnilo ni zaleglo, temveč je policist v polomljeni srbščini rohnel na Požežnika, ta pa ni več želel odgovarjati, saj je bila komunikacija zaradi slabega poznavanja jezikov, »po čemer slovi večina Madžarov«, nemogoča. Požežnik, ki je letalo že zamudil, je za pomoč po prenosnem telefonu poprosil sodniško organizacijo, rokometno zvezo in ministrstvo za obrambo. Prvi mož slovenske rokometne zveze Zoran Janković je o zapletu obvestil še kabinet predsednika države, ta pa slovenskega konzula Jožefa Kečeja. »Ker tudi njegova telefonska prepričevanja niso zalegla, se je pripeljal na letališče in s pisno izjavo potrdil pristnost potnega lista. Vmes so mi pomolili odločbo o deportaciji v Avstrijo, a sem jo zavrnil,« ogorčeno razlaga vodja naše vojaške športne reprezentance, ki se mu ob vseh nevšečnostih po šestih urah čakanja niso niti opravičili, kaj šele, da bi jih zanimalo, kako bo prispel do Cluja. »Kar nagnali so me, zato sem se s taksijem lahko odpeljal le do hotela v Budimpešti in se naslednjega dne s strahom vrnil na letališče. Policist na kontroli tokrat ni podvomil v potni list, tako da sem v Romunijo prispel s 24-urno zamudo.«