MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Sporočilo za javnost Minister dr. Ivan Svetlik predstavil rezultate analize ocene minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji za leto 2009 Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je danes na novinarski konferenci predstavil rezultate analize Ocena minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji v letu 2009, ki jo je za ministrstvo pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Minister dr. Ivan Svetlik je ob predstavitvi rezultatov dejal, da je ministrstvo novo oceno minimalnih življenjskih stroškov naročilo, ker je zaradi sprememb cenovnih razmerij nastajal vedno večji razkorak med višino socialnih transferjev in cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih za zadovoljevanje svojih potreb kupuje prebivalstvo z dna dohodkovne lestvice. Ocena minimalnih življenjskih stroškov je bila nazadnje namreč določena leta 1998, nato pa se je letno indeksirala. (Vir: Kukec B., 2008) jezike (angleško, francosko, ki sta uradna jezika sodišča), čeprav je inicialni akt – pritožbo (application, requčte) mogoče vložiti tudi v slovenskem jeziku. Vendar je treba od faze, ko sodišče odloča o sprejemljivosti (admissibility criteria po 35. členu), uporabljati enega od uradni jezikov, razen če izjemoma predsednik sodišča ne dovoli poslovanja in nastopanja v lastnem jeziku, kot na primer v zadevi Riera Blume v. Španija (ko se je sodilo nezakonito priprtim članom neke sekte v hotelu in psihičnemu mučenju). Torej je nekoliko drugačen pristop pri uveljavljanju človekovih pravic (posledica česar je tudi drugačen pristop pred slovenskimi sodišči, še posebno Ustavnemu, ter tehnično-strokovno usposobljenostjo), na kar je treba opozoriti. V klasičnih sodnih sporih v Sloveniji se uveljavi sodniški silogizem, kar pomeni, da sodnik na dejansko stanje uporabi pravno normo – zakon, upoštevajoč zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma. Pred ESČP pa (praviloma) sodišče ni pristojno ugotavljati dejanskega stanja (čeprav so tudi izjeme, npr. v zadevi Rehbock v. Slovenija, ko je šlo za nečloveško ravnanje in policijsko nasilje nad tihotapcem mamil na meji, na Koroškem). Bistveno je poznati dosedanjo prakso ter v argumentaciji odkazati nanjo. Seveda to potegne za seboj popolnoma drugačne oblike ter obseg znanja. Od poznavanja jezikov do natančnega poznavanja judikature (več o tem v knjigi Kukec B., 2008, kjer je citiranih več sto primerov iz različnih zornih kotov: včasih po členu Konvencije, drugič glede na poklicno strukturo, kjer so najpogosteje navedeni odvetniki, pa tudi menedžerskih zadev (case-ov) ne manjka). Zato navajam (zgolj vzorčno) nekaj tovrstnih zadev. ki je dovolj posebna in pogosto ljudje ne vedo, da gre pri kršitvi človekovih pravic lahko tudi za pravno osebo, npr. v konkretnem primeru. 4.1. Digitel, d. o. o., v. Slovenija V začetku je pravno osebo zastopal drugi (avstrijski) odvetnik, nato pa je stranka prišla k meni in sem prevzel zastopanje. Ugotovljena je bila kršitev člena 6/1 in člena 13 EKČP (sojenje v nerazumnem roku in neučinkovita pravna sredstva v Sloveniji) zaradi sojenja, ki je trajalo od leta 1987 ter je do vložitve pritožbe na ESČP poteklo 8 let in 5 mesecev na treh sodnih stopnjah. Po vsebini je bila d.o.o. iz Ljubljane, ko so slovenska sodišča nerazumno dolgo sodila v postopku mobilnega operaterja za telefonijo GSM. Mojemu klientu je bila dosojeno 3.200 € za nepremoženjsko škodo (dommage moral) in 1.000 € stroškov (pour prix et dépens). Posebnost zadeve je, da je bila sodba izdana zgolj v francoskem jeziku (arréte) 15. 6. 2006. 4.2. Wieser in Bicos Beteiligungen GmbH v. Avstrija V bistvu je zadevalo nezakonito preiskavo odvetniške pisarne, vendar je sodba še posebno zanimiva za temo tega prispevka, ker je bila nekoliko posebna situacija, ko je bil odvetnik hkrati lastnik in “general manager” gospodarske družbe. Pritožnika sta bila avstrijski državljan Wieser, ki je bil hkrati tudi edini lastnik družbe s sedežem v njegovi odvetniški pisarni v Salzburgu. Preiskovali so ga v povezavi z nezakonitim trgovanjem z zdravili. Menedžer (odvetnik) je zahteval odškodnino za gospodarsko družbo iz naslova materialne škode, ker je izgubil stranke zaradi preiskave njegove pisarne in je imela družba dodatno škodo z ustanovitvijo nove družbe pod drugim imenom, poleg tega pa tudi zaradi izgube ugleda (reputation) ter povračila stroškov, ki jih je utrpel v postopku pred domačimi – avstrijskimi sodišči. Sodišče je soglasno ugotovilo kršitev 8. člena EKČP (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) za menedžerja – odvetnika. Zanimivo je, da je bil za drugo pritožnico – gospodarsko družbo izid glasovanja zelo tesen (4 : 3). Sodišče je menedžerju prisodilo 2.500 € za nepremoženjsko škodo (nonpecuniary damage), 10.000 € sodnik stroškov (cost and expenses), medtem ko je zavrnilo zahtevo za pravično zadoščenje (just satisfaction). 4.3. Kopp v. Švica Gospod je bil švicarski državljan in odvetnik v Zürichu, njegova gospa pa neke vrste menedžerka in članica Zveznega sveta oziroma ministrica. Zaradi problema identifikacije oseb zaposlenih na ministrstvu za pravosodje in policiji, ki so razkrile uradne tajnosti, je bil odrejen nadzor telefonskih linij g. Koppa in njegove žene. Pritožnik je bil torej nadzorovan kot “tretja stranka” in ne kot osumljenec. Sodišče je ugotovilo, da je bilo nadzorovanje odvetniške družbe (ki je trajalo 20 dni) kršenje minimalne zaščite, ki jo terja vladavina prava v demokratični družbi in s tem podana kršitev 8. člena EKČP. Navedlo je še, da ni naloga sodišča špekulirati o obsegu nadzorovanih pogovorov ter da so prisluškovanje in druge oblike nadzora resno vmešavanje v zasebno življenje in morajo potemtakem temeljiti na natančno določenem pravu. Imeti je treba jasna, nadrobna pravila, še posebno, če se tovrstna tehnologija razvija neprestano. Podana je kršitev 8. člena (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja).4 Ali Vas navedeno kaj spominja na aktualne dogodke v Sloveniji? Mali srpan, 2009 Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki Inštitut za ekonomska raziskovanja je za tokratno oceno minimalnih življenjskih stroškov uporabil enako metodologijo kot pred desetimi leti. Vrednost posameznih parametrov pa so raziskovalci prilagodili novim razmeram. Poleg tega so določili tudi dve ravni minimalnega dohodka za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, in sicer: • prejemnike trajne denarne socialne pomoči, ki nimajo nikogar, ki bi jih lahko preživljal, in za katere ni mogoče pričakovati, da bi se lahko vrnili k pridobitnemu delu ter morajo s pomočjo poravnati vse življenjske stroške, in • prejemnike začasne denarne socialne pomoči, ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin pridejo v neugoden socialno-ekonomski položaj le za omejeno dobo in se v tem času lahko izognejo določenim življenjskim stroškom, kot so npr. vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, rekreacija, kultura ipd. Ocenjena višina minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji za leto 2009 za prejemnike trajne denarne socialne pomoči znaša 562,07 evrov neto, za prejemnike začasne denarne socialne pomoči pa 385,08 evrov neto. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo v novi zakonodaji na področju socialnega varstva prenovilo tudi področje denarne socialne pomoči in med drugim vpeljalo institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, pri čemer bo višina le te enaka 80 % izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov. Ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, bo višina trajne denarne socialne pomoči znašala 449,66 evrov neto, višina začasne denarne socialne pomoči pa 308,06 evrov neto. Ob ugodnejših gospodarskih okoliščinah se bo nato, v dogovoru s socialnimi partnerji, skušalo postopoma doseči polno vrednost izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Minister dr. Ivan Svetlik je med drugim poudaril, da moramo ob postopnem zviševanju socialnih transferjev ohraniti tudi stimulativno razmerje do minimalne plače, ki spodbuja brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi. Postopen dvig minimalne plače bi namreč spodbudil tudi razvoj novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in proces postopnega prestrukturiranja gospodarstva. »Na tak način bomo lahko slovenskim delavcem v prihodnosti zagotovili dobro plačana delovna mesta v stimulativnem delovnem okolju,« je še dodal minister.