"Da, to sem jaz, dok," je rekla in zraven močno kimala. Popolnoma jasno je bilo, da možje ne poznajo šale. Z roko je poskušala odriniti tistega zraven sebe, vendar jo je porinil nazaj, da je padla na posteljo. Potem je pomignil svojemu tovarišu, ki je ranjenega zvlekel do postelje in mu pomagal, da je sedel nanjo. Ranjeni je bil zdaj tik ob Sam. Toda kazalo je, da se ne sme premakniti. Videla je, kako so se ranjenčeve oči začele plaziti po njej. Nekaj je rekel, potem pa je, še preden je utegnila kar koli storiti, stegnil roko in jo zgrabil za prsi. Kljub temu, da je bil ranjen, je bil še pri močeh. Samantho je zabolelo, skočila je pokonci in tistega, ki jo je prej porinil na posteljo, odrinila. Zdaj je ni potisnil nazaj, samo nasmejal se je. Tretji razbojnik, Sam je namreč zdaj vedela, da gre prav za njih, je odšel po hodniku. Vrnil se je čez nekaj minut in drugima dvema nekaj dopovedoval. Videti je bilo, da je bil tisti, ki je Sam zbudil, njihov kolovodja. Pomignil je s puško proti vratom. Potem je pomagal ranjencu na noge, tretji razbojnik pa ga je odpeljal po hodniku. Nakar je drgnil še Sam, češ, naj gre ven iz sobe.