Spored: Nocojšnji koncert sestavljajo dela skandinavskih skladateljev, ki jih bomo slišali prvič v Ljubljani. Estonski skladatelj Arvo Pärt je po začetnem neoklasicističnem obdobju in iskanju novega izraza v serialnosti leta 1970 bistveno spremenil svoj glasbeni jezik. Odrekel se je skrajnemu modernizmu in se zatekel k oživljanju starih polifonih glasbenih oblik in harmonskih možnosti. Podobno pot je prehodil tudi finski skladatelj Einojuhani Rautavaara, ki se je v poznih petdesetih letih preizkušal s komponiranjem v dvanjsttonski tehniki, vendar pa je v večini skladb zvest nekakšni sintezi različnih stilov. V opusu švedskega skladatelja Ingvarja Lidholma so v ospredju vokalne skladbe. V njih je znal povezati številne sodobne kompozicijske tehnike ter z njimi doseči pretresljiv, skoraj simofnični izraz. Bolj znano nam je delo Jeana Sibeliusa, čeprav njegova zborovska dela niso pogosto na repertoarju. V ciklusu Rakastava je uglasbil izbrane ljubezenske pesmi iz znane finske zbirke ljudske lirike Kanteletar. Sodobni danski skladatelj Bo Holten izhaja iz prepričanja, da mora biti glasba razumljiva kar najširšemu krogu poslušalcev. To se odraža tudi v skladbi Regn og Rusk og Rosenbusk, ki je pretresljiv poziv k miru in bratstvu med ljudmi. Zborovske skladbe estonskega skladatelja Velia Tormisa se opirajo na melodiko estonske ljudske glasbe. Vendar ti vplivi ne ostajajo le na ravni citatov, temveč preraščajo v dramatične slike, kakršna je tudi skladba Raua needmine.