Brez Stepinčevega primera Cerkev na Hrvaškem danes prav gotovo ne bi bila tako mogočna ustanova, kot je, predvsem pa bržkone Hrvati ne bi bili tako globoko verni, kot so - navzlic sodobnim variacijam aktualne politike na temo povezanosti vere, naroda in države, ki se je med papeževim romanjem predstavila kot eno samo svetišče. Zaradi tega naj bi imela uradna politika tudi težave na tujem, ker hrvaška javnost doživlja mednarodne pritiske, tako Franjo Tuđman, tudi kot posledico tesnih vezi, ki sta jih spletla Zagreb in Vatikan. Predsednik Tuđman je vsaj posredno priznal, da je bilo drugo papeževo romanje na Hrvaško predvsem verskega pomena, a njegovi politiki na tujem ne more ne koristiti ne škodovati, lahko pa koristi duhovni, notranji obnovi hrvaškega ljudstva, če so papeževe pozive k miru in sožitju med narodi na Balkanu - tokrat jih je bilo dosti manj kot pred štirimi leti - razumeli in doumeli verni in neverni državljani Hrvaške.