Agregat je prav netipično jaguarski, vseeno pa naj bi predstavljal kar večino prodaje. Je že tako, da v Evropi brez dizelskega agregata pogoriš. In v primeru XF, če pozabite na tradicijo in konservativce, s takšno izbiro ne morete zgrešiti. Nastal je v sodelovanju francoskega koncerna PSA s tedanjim lastnikom Fordom. 2,7-litrski V6 si pri dihanju pomaga z dvema turbinama. 207 'vrancev' sprva sramežljivo pokaže svojo moč, ko pa kazalnik vrtljajev na merilniku doseže vrednost '2', sledi zvezno in suvereno pospeševanje v navezi z že prej omenjenim prav tako odličnim in hitrim menjalnikom. Njegova najlepša lastnost je miren in tih tek, zato v navezi z nizkim zračnim koeficientom in dobro zvočno izolacijo poskrbi, da je vožnja prijetna, le piš vetra s hitrostjo postane kar slišen. XF kljub odličnim občutkom na avtocesti navduši na zaviti cesti. Ker sta prvi kolesi omejeni le na usmerjanje avtomobila, zadnji pa na prenos moči na cesto, se 1,8 tone težko vozilo pelje skoraj kot po tirnicah. Edina ovira je precejšnja masa, sicer pa je, kar se tiče dinamičnih lastnosti, med najboljšimi v razredu. V veliko pomoč mu je tudi izvrsten volanski mehanizem. Poraba goriva res ne bo obremenjevala lastnikov vozila, za tiste, ki vas vseeno zanima, pa se je ta ustavila pri slabih devetih litrih na sto prevoženih kilometrov. 116 najžlahtnejših evrskih bankovcev plus še kakšen za dodatno opremo je povsem pričakovana cena in dovolj nizka, da bo tris nemških proizvajalcev vozil prodal kakšnega manj na ta račun. Prvi vtisi in želje (tudi slovenskih) kupcev so nad pričakovanji ter presegajo mogočo dobavo. Stari kralj je mrtev, z novim pa s(m)o, (kot kaže do sedaj) prav vsi zadovoljni.