Naša domača sliva ali češplja izhaja iz divje slive, ki je bila doma v Perziji, na Kavkazu in v Armeniji. Naši predniki so v sadovnjakih imeli precej več sliv kot jablan, saj so jim pogosto pomagale preživeti zaradi svoje hranilne in zdravilne vrednosti. V naših trgovinah najdemo največ suhih sliv sorte french imperial, uvoženih iz Kalifornije, kjer so največji pridelovalci na svetu. Slive ali češplje vsebujejo veliko sladkorja, ki daje energijo za življenje, vlaknine vplivajo na prebavo, pektini ščitijo telo pred aterosklerozo, minerali in organske kisline znižujejo zakislenost in s tem nastajanje novotvorb, kalij v slivah, ki ga je v obilju, pa znižuje krvni pritisk. Pri slabi prebavi dobro pomaga, če zvečer namočimo 10 suhih sliv v vodi in jih zaužijemo z vodo vred zjutraj na tešče. Surove slive, če jih pojemo preveč, rade napenjajo, kar povzroči vrenje neprebavljenih sliv v črevesju. Slivovo žganje se že od davnaj uporablja za boljšo prebavo in čiščenje ran ter v času proti začetnemu prehladu. V ljudskem zdravilstvu so znani tudi sveži slivovi listi, zavreti v vinu, kot pijača pri bolečinah v grlu, za zdravljenje vnetih dlesni in ran. Tudi smolo iz slivovega lubja, raztopljeno v vinu, so nekoč uporabljali pri ledvičnih kamnih. Zaradi vseh naštetih dobrih lastnosti tudi dandanes sodijo češplje ali slive v vsak sadni vrt.