pleše sama. Pesmi so ene najbolj presenetljivih prisotnosti na svetu. Sam sem vedno znova presenečen nad tem, da so pesmi pripravlje ne ležati in spati med ploskimi, zaprtimi platnicami knjig. Če bi se pesmi obnašale glede na naravo svojega bistva, bi plesale zunaj na obali morja ali poletele v nebo ali poskušale z gora izprati skriv nosti. Branje prinaša v naše misli prisotnost drugih časov, oseb in kultur. Branje je intimen dogodek. Kadar beremo čudovito pesem, ta seže globoko v področja našega življenja in spomina in se odbi ja nazaj v pozabljena in nevidna področja naših izkušenj. V dobri pesmi najdemo izgubljena in tiha področja čustev in misli, ki nam sicer niso dosegljiva. Pesem lahko potuje daleč v naše globine, da bi ponovno priklicala naše zanemarjeno hrepenenje. GLAsbA kOt PRIsOtNOst Umetnosti ne zanimajo splošne stvari. Umetnost hoče ustvarja ti posameznike. Glasba je morda najbolj božanska od vseh oblik umetnosti, saj ustvarja aktivno, živo in gibljivo obliko, ki nas za ne kaj časa ponese v drug svet. Glasba v človeškem srcu neizbežno ustvarja globok in večen odmev. Glasba odzvanja v nas in z nami. Šele ko nas prevzame čudovita glasba, začenjamo razmeti, kako zvok globoko seže in kako nas napaja. V naglici vsakodnevnih ži vljenj je oko prevladujoči organ zaznavanj. Skrbi in kliče nas tisto, kar vidimo. »Rad bi videl? Poslušaj,« je svetoval Sv. Bernard. Na sploh skoraj povsem zapostavljamo možnost, kako nas poslušanje dobrih in pravih zvokov lahko nahrani. Zvočna kakovost sodobne ga življenja je popolna razglašenost in neubranost. Živimo v svetu mehaničnega hrupa, ki ne dopušča, da bi na dan prišla tišina, da bi nas objela. In velik del moderne glasbe so le razglašeni odmevi našega praznega in mehaničnega časa. Človeško življenje živimo skozi fizično telo. Nič čudnega torej, da smo tako pogosto napeti od stresa. Nenehno nas kamenjajo mr tvi zvoki. Z arhitekturnega vidika je zanimivo dejstvo, da je danes beton gradbeni material, ki se največ uporablja. Če ga udarimo s