Medtem ko je Les Oliviers namenjen začetnikom in samo drugih devet lukenj zares postavi znanje boljših igralcev na preizkušnjo, je šampionsko igrišče La Foret težko in zahtevno od prve luknje dalje. Zato ni presenetljivo, da na njem igrajo uradne tekme in turnirje za častno lestvico tunizijskih projev. Tako kot slovenski, si tudi večina poklicnih golfistov na severu Afrike služi denar predvsem s poučevanjem na osmih igriščih v državi, preko poletja pa najboljš i med njimi poučujejo v Italiji in Nemčiji. "Vseh skupaj nas je 28 in za preživetje delamo povsod, kjer je interes," mi je povedal Mohamed, ki spada med tri najboljše golfiste v državi. Visok, slok mladenič ima veliko stalnih strank, ki pozimi prihajajo v Tunizijo predvsem zaradi njega. Njegovi ekstremno dolgi začetni udarci vzbujajo spoštovanje, in ko sem na devetih luknjah spremljal dvoboj dveh domačih in dveh švedskih projev, je z lahkoto igral pod parom igrišča. Še posebej me je navdušil njegov projektil na osmi luknji s parom štiri, ko je z dvignjenega odbijališč a nad dvojnim jezerom, ki služi kot zbiralnik vode za namakanje, udaril naravnost proti 319 metrov oddaljeni zelenici. Kljub vetru v hrbet je moral žogico po zraku udariti več kot 290 metrov, da je preletela vodno oviro. Sedemmetrski eagle put je zgrešil le za nekaj centimetrov in z lahkoto vpisal birdie v števno kartico. La Foret se začne z kratkim parom štiri (314 metrov z rumenih odbijališč), ki pa je zaradi močnega nasprotnega vetra daljši, kot se zdi. Tudi naslednji par 5 je zaradi ozke čistine in več kot sto metrov dolgega stranskega bunkerja, imenovanega "The beach", dovolj zahteven, da lahko že na začetku igranja zaidete v težave. Sledi par štiri s 379 metri, ko lahko z odbijališča nad dolino z vetrom v hrbet pošljete žogico na idealno mesto na čistino, zato pa je naslednji prvi par tri najtežji od vseh kratkih polj na igrišču. Še posebej z belih odbijališč, ko zelenice visoko v hribu zaradi grmič evja sploh ne vidite. Dodatna ovira je še nasprotni veter in 187 metrov je neznansko daleč. Po dveh lažjih luknjah sledi najtežja na igrišču, kar 400 metrov dolg par štiri, ki se igra proti vetru. Tudi tukaj zavita, dvignjena zelenica, varovana z množico peščenih ovir, zagreni življenje vsem, ki ob prekratkem prvem udarcu napadejo na vso moč. Tukaj boogey šteje skoraj kot par. Sledi opisana osma luknja z ozko čistino in jezerom ob desni strani ter zaradi vetra v hrbet kratka deveta z zahtevno zelenico pred klubsko hišo. Drugih devet lukenj je malce bolj skritih med borovci, a še vedno dovolj razgibanih, da je potrebno imeti dovolj fizič ne kondicije, da pridete do sedemnajstega odbijališča, ki je najvišje na igrišču. Pred tem velja omeniti slikovito zelenico na dvanajstem igralnem polju (473 metrov, par 5), ki jo obkrožajo peščene ovire in veliki kaktusi. Pa tudi sicer ste lepih razgledov na okolico deležni na vsakem odbijališču, kjer vsaj malce pozabite na težave, ki vam jih povzročajo (pre)hitre in zavite zelenice. Predzadnja in zadnja luknja sta samo še končna, a precej težka priložnost, da popravite rezultat. Največkrat ga samo še dodatno poslabšate, saj teren ob igranju v dolino visi v desno, čistine so ozke, celotno igralno polje pa zavija v levo. Ko z zadnjega odbijališča uzrete klubsko hišo v daljavi, vas čaka še četrta najtežja luknja na igrišču. Pred vami je veliko jezero, preko katerega ni druge poti kot po zraku in do nasprotnega brega je najmanj 150 metrov, kar pa je daleč od idealne linije. Zato je 397 metrov dolg par štiri v resnici še daljši in težka zaključna zelenica zahteva še zadnje atome moči in zbranosti. Navkljub temu da se v dveh tednih nikoli nisem približal svojemu handicapu (kljub parom in celo kakemu birde-ju sem vedno kako luknjo povsem zamočil), sem se na Citrus kljub igranju na ostalih igriščih najraje vračal. In se bom tudi v prihodnjih letih. Ker je pravi test in nudi veliko užitkov.