Udeleženci zadnji petih svetovnih prvenstev so kvalifikacije, ki jih lahko pripeljejo do šestega zaporednega nastopa na največjem in najprestižnejšem nogometnem tekmovanju, začeli izjemno. Že če vemo, da so Kolumbijci na štirih tekmah pred sedemmesečnim premorom zbrali osem točk, da so pri tem neporaženi in da so prejeli le en zadetek, je pred njimi treba sneti klobuk. Če k temu dodamo podatek, da so se morali na uvodnih štirih srečanjih pomeriti z obema južnoameriškima velesilama Brazilijo in Argentino, vse skupaj dobi dodatno razsežnost. Še nekoliko več pa je kolumbijski dosežek vreden v luči zadnjega podviga rumenih, treh točk na srečanju z gavči, ki so kvalifikacije začeli s tremi navdušujočimi gladkimi zmagami. V bran Argentincem gre omeniti le, da so se Kolumbijci tekme lotili z machiavellijevsko logiko in da so goste vztrajno spravljali ob živce - posledica tega je bil tudi nespametni udarec Carlosa Teveza, zaradi katerega je moral napadalec Manchester Uniteda že v 25. minuti pod mnogo prezgodnjo prho -, sicer pa so si domači presenetljivi uspeh več kot zaslužili. Uspeh, do katerega so prišli kljub temu, da je Argentina tudi z igralcem manj igrala odlično in v 36. minuti prek Lionela Messija tudi prišla do vodstva. Domači so se posebej izkazali v drugem polčasu, ko so na eni strani od igre povsem odrezali odlične argentinske napadalce, na drugi strani pa so organizirano napadali in si pripravljali vse več priložnosti. Izenačenje, za katerega je v 62. minuti poskrbel Ruben Bustos, je bilo tako le logična posledica dogajanja na igrišču, enako pa velja za zmagoviti zadetek Dayra Morena, ki je v 82. minuti v delirij spravil vso državo. »Zame ta reprezentanca Argentine ni le najboljša izbrana vrsta na svetu, ampak tudi najboljša in tehnično najbolj dovršena, kar sem jih videl v zadnjih dvajsetih letih. To je dokazala tako na prvih treh tekmah kvalifikacij kot nocoj,« je bil med najbolj navdušenimi kolumbijski selektor Jorge Luis Pinto. »Premagali smo tako dobro ekipo in te zmage zato ne bomo nikoli pozabili,« je še dodal, precej manj čustveno pa se je na vse skupaj odzval njegov kolega na argentinski strani Alfio Basile. »Se zgodi, včasih je treba tekmo tudi izgubiti,« je bil ugledni strateg popolnoma miren. »Zmaga pač ekipa, ki doseže več zadetkov, in ta ekipa je bila tokrat Kolumbija. Vse ostalo je nepomembno.«