Točno opoldne - kratko poslovilno srečanje uslužbenk in uslužbencev uprave, kasneje, po vajah, se nam pridružijo tudi igralci in ostali. Odhaja Marko Gorjanc, dosedanji pomočnik ravnatelja. Danes je njegov zadnji dan v Drami, v ponedeljek bo nadaljeval v Operi, na podobnem delovnem mestu, pri nas pa ga bo nasledila novoizbrana pomočnica ravnatelja Mojca Gaber. Marko Gorjanc (v mladosti je prijateljeval z Gregorjem Strnišo, pisal pesmi in jih tudi izdal v pesniški zbirki) je prišel v Dramo pred petnajstimi leti. En mandat je bil ravnatelj gledališča, kar je takrat sicer pomenilo nekaj drugega kakor danes, saj je imel ob sebi tudi umetniškega vodjo, dva mandata pa je bil moj pomočnik za finančne zadeve, zanesljiv in privržen sodelavec, ki mi je predvsem na začetku, povsem neizkušenemu, ogromno svetoval in pomagal, da sem se zaradi tega precej laže znašel in se priučil vodenja gledališča. Nekaj besed zahvale in skromna darila, potem klepet, ki se počasi razraste v pripovedovanje anekdot in prigod iz gledališkega zakulisja. Okrog dveh se moram posloviti, kajti z Janezom Škrabcem, direktorjem Rika, se odpeljeva v Rogaško Slatino na srečanje z režiserko in umetniško vodjo znamenitega moskovskega gledališča Sovremennik Galino Volček, ki dopustuje v Sloveniji. Janez Škrabec ni le uspešen poslovnež, pač pa tudi velik ljubitelj gledališča. Svoja številna potovanja v Rusijo redno izkorišča tudi za obiske moskovskih gledališč. Kljub natrpanim urnikom mu ni bilo žal današnjega popoldneva za »izlet« v Rogaško Slatino, namenjen prvim stikom med mano in mojo moskovsko kolegico. Galina Borisovna je simpatična in zgovorna dama, s katero res ni težko navezati pristnega odnosa. Celo nekaj svoje gimnazijske ruščine sem se na hitro spomnil. Medtem ko prižiga cigareto za cigareto, nama pripoveduje zgodbe o svojem gledališču, o velikih uspehih na gostovanjih v Združenih državah, kamor so v času Sovjetske zveze odhajali mimo uradnih poti, saj Sovremennik ni sodil med gledališča, s katerimi so se Rusi promovirali navzven; o nagradah in stoječih ovacijah v New Yorku, ko so med publiko sedeli številni hollywoodski zvezdniki z Alom Pacinom na čelu... Še mnogo podobnih zgodb je povedala Galina, kakšno besedo tudi o današnjem nezavidljivem (finančnem) položaju ruskih gledališč in njihovih izjemnih umetnikov. Dogovoriva se za moj obisk v Moskvi oktobra, ko si bom lahko ogledal nekaj njihovih predstav in ji, za začetek na video kasetah, predstavil nekaj naših, morda se bo iz tega še razvilo kaj dobrega in zanimivega.