»Zadnje ocene in napovedi predvidevajo, da bi bilo takih odpisov še za 180 milijard dolarjev,« pravi Jernej Kastelic iz NLB, ki meni, da največjim bankam ni v interesu, da bi odlašale s prikazom izgube in odpisom premoženja. »Tudi v interesu njihovih delničarjev je, da se ugibanja in negotovost glede izgub čim prej končajo in da se ustavi padanje delnic. Vseh ocen škode še ni narejenih tudi zato, ker jih ni enostavno ovrednotiti.« Kaj pa, če se nekateri vendarle bojijo razkriti izgubo, ker so številke preveč vrtoglave? »Tudi to je mogoče, vendar pa se finančni trgi ne bojijo, da bi največje banke sploh lahko propadle, ampak gre bolj za težavo nelikvidnosti in nezaupanja med bankami,« meni Kastelic. Dodaja, da odpisov premoženja ne gre povsem enačiti z njegovo dokončno izgubo. »Banke lahko seveda obdržijo s slabimi krediti povezane papirje, ki zdaj nimajo prave vrednosti, vendar se morda kdaj stanje izboljša in tedaj bi to pomenilo izredne prihodke.«bojan.glavic@dnevnik.si