Moderni bovling je seveda ameriška pogruntavščina. Društvo ABC (American Bowling Congress) je bilo daljnega leta 1895 ustanovljeno prav zato, da bi se pravila poenotila. Tako je skozi leta ta šport postajal podoben temu, kar dandanes doživljamo, ko se odpravimo bovlat. Steze, široke 42 palcev (meter in drobiž centimetrov), so se ustalile nekje pri 60 čevljih (čevelj gor ali dol, ne bodimo dlakocepski) dolžine od črte prestopa pa do glavnega keglja, zaletišču so odmerili 15 čevljev (4,5 metra), krogle so privzele težo nekje od 8 do 16 funtov (1 funt = 453,59 grama), keglji pa so zrasli ali bili posekani na višino 38 centimetrov in postali težki do 1,8 kilograma. Bovlinga seveda ne gre povsem enačiti s keglanjem; za začetek se med sabo ločita že po številu s plastiko prevlečenih lesenih kegljev. Medtem ko je pri bovlingu deset kegljev razporejenih v trikotnik, je pri kegljanju kegljev devet, ti pa so razporejenih v kvadrat (angl. ninepin bowling). Za ukvarjanje s tem športom je priporočljiva izposoja ali nabava primerne obutve − največkrat gre za posebne čevlje, ki vam omogočijo dober oprijem s stezo in pravilno drsenje ob metu krogle. Nekaterim bo vseeno, toda če se nameravate s stezo srečevati vsak teden, bi nemara le premislili o nakupu lastne krogle. To seveda storite šele po tistem, ko ugotovite, kako težka je najprimernejša za vas. Krogle imajo tri luknje − za palec, sredinec in prstanec. Izberite takšno, ki jo boste z lahkoto držali v roki, pozorni pa bodite tudi na to, da bodo vaši prsti v luknjah udobno počivali in da bodo pripravljeni, da jih med metom izvlečete, ne pa na to, da bodo skupaj s kroglo poskočili proti kegljem. Če se vam bodo prsti zatikali, bo vaš met oviran in v najboljšem primeru boste pokvarili samo met.