Ocene vplivov staranja na javnofinančne izdatke kažejo, da bi se ob predvidenih demografskih gibanjih brez spremembe ekonomskega okolja in politik, javnofinančni odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, do leta 2050 močno povišali in povzročili nevzdržnost obsega javnih financ. Povečanje njihovega deleža v BDP bi bilo posledica naraščajočih izdatkov za staranje na eni strani in na drugi strani zmanjšanja možnosti rasti BDP, ki bi bilo rezultat zmanjševanja števila in deleža delovno sposobnega prebivalstva. Na podlagi projekcij ugotovimo, da bi se javnofinančni odhodki, povezani s staranjem, povišali za 9,7 % BDP, dolg pa bi dosegel 190 % BDP.29 Večino (7,3 odstotne točke BDP) povišanja bi povzročil dvig odhodkov, namenjenih za pokojnine, izdatki za zdravstvo bi se povečali za 1,6 odstotne točke BDP, izdatki, povezani z dolgotrajno nego pa za 1,2 odstotne točke BDP. Na drugi strani bi se znižali odhodki, povezani z izobraževanjem (za 0,4 odstotne točke BDP) in nadomestila za brezposelnost (za 0,1 odstotne točke BDP). Ob predpostavki, da se ne bi povečala davčna obremenitev gospodarstva, bi naraščajoč primanjkljaj sektorja država, ki bi ga povzročalo takšno povečanje izdatkov, privedel do povišanja dolga sektorja država z 28,1 %, kolikor je znašal ob koncu leta 2006, na 190 % BDP ob koncu leta 2050. Kot je razvidno s Slike 14, bi se ob podobnih predpostavkah nespremenjenega ekonomskega okolja in politik delež izdatkov, povezanih s staranjem, bolj kot v Sloveniji povečal le še na Cipru; povečanje izdatkov v Sloveniji pa bo od povprečja v EU večje za 2,5-krat. V primeru nadaljevanja sedanjih trendov bi se izdatki za pokojnine, ki predstavljajo največji delež izdatkov, povezanih s staranjem, povišali zaradi štirih ključnih sprememb. Evropska komisija ocenjuje,30 da bi se izdatki za pokojnine, ki so v Sloveniji v letu 2005 znašali 11,0 % BDP (izraženi v bruto obsegu), do leta 2050 povišali na 18,3 % BDP. Ključni dejavniki, ki bi prispevali k tako velikemu povišanju izdatkov za pokojnine, bi ob ohranjanju nespremenjenih parametrov sistema bili: (i) poslabšanje razmerja med starim in delovno sposobnim prebivalstvom oziroma povečanje koeficienta starostne odvisnosti starih, ki bi povišala izdatke za pokojnine, izražene kot delež BDP, za 11,0 o. t., (ii) izboljšanje razmerja med zaposlenimi in delovno sposobnim prebivalstvom (populacijo v starosti od 15 in 64 let) oziroma povišanje stopnje aktivnosti, ki bi prispevala k znižanju izdatkov za pokojnine za 0,9 odstotne točke, (iii) izboljšanje razmerja med upokojenci in populacijo v starosti nad 65 let oziroma zmanjšanje stopnje upokojenosti, kar bi prispevalo k znižanju izdatkov za pokojnine, izražene kot delež BDP, za predvidenih 2,9 odstotne točke in (iv) spremembe razmerja med povprečno pokojnino in BDP na zaposlenega oziroma zmanjšanje pravic, kar bi prispevalo k znižanju izdatkov za pokojnine, izražene kot delež BDP, za 0,8 odstotne točke.