Bo torej Petrol s svojimi 80.000 lastniki socialno podjetje, ki bo reševalo 711 zaposlenih delavcev v Nafti Lendava? Ne glede na pritrjevanja, da bi zaradi stečaja Nafte izgubili delovna mesta zlasti za višjo izobrazbeno raven in ustrezen družbeni proizvod obmejnega, narodnostno mešanega območja v Prekmurju, ter da ima podjete velik strateški pomen za državo, je videti, kot da se še en gospodarski problem rešuje na politični ravni. Država pa problema ne rešuje, ampak ga le prelaga na naslednja leta, saj bo morala dati jamstvo za najemanje posojil, hkrati pa zajemati iz proračuna za predvidene subvencije za predelavo surove nafte do leta 2000. Po predvidevanjih naj sicer ne bi bremenila samo proračuna, saj navsezadnje pobira ekološko takso, najmanj 7 milijard na leto, ki bi jo morala nameniti za sanacijo Nafte. Vse kaže, da vlada pravzaprav išče plačnika za stare, še jugoslovanske grehe, ker finančni ministrstvo dolgov ni vključilo v javni dolg. Ti plačniki pa naj bi bili novi Petrolovi lastniki, ki so v veri o dobri naložbi vanj vlagali certifikate in kupovali njegove delnice, zdaj pa naj bi bili ob del svojega premoženja. Ali ne bi bilo ob velikih obremenitvah, ki Slovenijo zaradi (vendarle negotove) sanacije Nafte še čakajo, bolj gospodarno, kot se je vprašal predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo Jože Zagožen, če bi vsakemu od zaposlenih izplačali okoli 80.000 mark, kolikor je v povprečju na delavca vreden sanacijski program, pa bi zase poskrbeli sami...