kmalu je postal znan po vsej Angliji. Prva pošiljka tobaka je v London prispela leta 1616, na ladji je bil tudi Rolfe z ženo Pocahontas. Toda v Londonu je Pocahontas umrla in Rolfe se je v Virginijo vrnil sam z denarjem, ki ga je iztržil za tobak. Angleži so tedaj že razumeli, koliko je vreden tobak, in financiranje tobačnih nasadov v Ameriki ni bilo več vprašanje. Leta 1618 so ga iz Virginije poslali na londonsko tržišče že 10.000 kilogramov. Štiri leta pozneje je Virginija kljub napadu Indijancev, ki so pobili skoraj vse bele priseljence, v London poslala že 30.000 kilogramov tobaka, leta 1627 pa že 250.000 kilogramov. Gojenje tobaka zahteva veliko delovne sile, a v Ameriki je ni bilo, saj so novi priseljenci v povprečju živeli le šest mesecev. Leta 1616 je v Virginiji pristala nizozemska trgovska ladja in izkrcala dvajset sužnjev; takoj so jih poslali delat na polja s tobakom. Nizozemci so tu videli možnost za velik dobiček in kmalu so se vrnili s polno ladjo sužnjev. Ti so postali prepotrebna delovna sila na tobačnih poljih. Tako je bil tobak vzrok – ali eden od vzrokov – za nastanek suženjstva v Severni Ameriki. Prvo večje mesto, Jamestown, je bogatelo in tu so nastali tudi prvi zametki ideje o neodvisni državi Ameriki. Mestna skupščina je imela skoraj že zakonodajno oblast in eden izmed prvih sklepov, ki jih je sprejela, je bil, da cena za funt tobaka ne sme biti nižja od treh šilingov. John Rolfe je storil še korak naprej in uvedel zaščiteno znamko. Svoj tobak, ki je bil svetlejše barve in blažjega okusa kot tisti španskih in portugalskih tekmecev, je imenoval Orinoco. Čeprav Rolfe ni naredil nič drugega, kakor dal ime edini vrsti tobaka v Jamestownu, je ta mali korak dvignil tobak nad raven običajnega trgovskega blaga. Kralj Jakob, ki je še vedno sovražil tobak, se je zavedel, da je mogoče z njim odlično služiti in polniti vedno prazno kraljevo blagajno. Leta 1624 je reorganiziral trgovino s tobakom in tobak razglasil za kraljevi monopol. Nenadoma so kolonije za kralja postale preveč pomembne, da bi jih prepustil njihovi usodi. Med letoma 1620 in 1640 se je 60.000 mož in žena napotilo iskat srečo v Novi svet in nadomestilo tiste, ki naporov niso zdržali. Za dodatek severnoameriškim kolonijam so Angleži ustanovili vrsto kolonij na otokih v Karibskem morju. To so bila pravzaprav tobačna podjetja, ki so jih ustanovili podjetni trgovci pod kraljevo zaščito, prvi pa sta bili na otokih St. Kitts in Barbados.