István Kátai Urbán, poslovni direktor Zalainvesta, ene večjih nepremičninskih agencij v Zalski županiji, je v regionalnem dnevniku Zalai Hírlap potarnal, da zaradi izrednega povpraševanja po stanovanjih v središču županije ponudniki pravzaprav ne potrebujejo več njihovih storitev, saj je stanovanje prodano v tistem hipu, ko se v soseski razve, da je naprodaj. Enosobna in dvosobna stanovanja kljub nerealno visokim cenam gredo za med - zgodilo se je celo, da so spretni lastniki stanovanje prodali na dražbi in iztržili več, kot so kdaj koli upali - posredniški posel pa, paradoksalno, kljub živahnemu utripu na nepremičninskem trgu ne prinese pričakovanega dobička. Kátai Urbánovo izjavo potrjuje že samo dejstvo, da so se cene stanovanj v Zalaegerszegu v zadnjih dveh, treh mesecih povzpele do neslutenih višav; povprečna cena za kvadratni meter novogradnje je 250.000 forintov (približno toliko tolarjev), kar je primerljivo s cenami v Budimpešti. Do konca leta pa naj bi se cena v središču mesta zaokrožila na najmanj 300 tisočakov za kvadratni meter. Tako šokantnega razmerja cen sosedje ne pomnijo, Zalaegerszeg pa s tem postaja, vsaj kar se tiče nepremičnin, eno najdražjih mest v zahodni Madžarski. V širši regiji je pred njim le večji in bolj svetovljanski Győr. Seveda so cene novogradenj potegnile na vrtiljak tudi cene starejših stanovanj, ki so letos od 135.000 do 145.000 forintov za kvadratni meter skočile na 160.000, dosežejo pa celo 200 tisočakov. Nedvomen dokaz stanovanjskonakupne mrzlice je, da tudi dotrajana in popolne obnove potrebna stanovanja nesramežljivo prodajajo po zasoljenih cenah - in brez težav prodajo. Samo še podatek, da so investitorji do zdaj prodali vse stanovanjske novogradnje v mestu, trenutno gradijo še 250 stanovanj, kupci pa so že znani. Takšen tempo naj bi se nadaljeval še vsaj dve leti. Ali poleg dobrih stanovanjskih posojil, ki jih sofinancira država in so neprimerljivo ugodnejša od tistih pred denimo desetimi leti, za velikim boomom stoji ameriški Flextronics? Mnogi so prepričani, da je ves stanovanjskogradbeni val spodbudilo podjetje za elektroniko (izdelujejo dele za računalnike, mobilne telefone itd.) z ameriškim kapitalom, ki trenutno zaposluje okoli 3000 delavcev, in tudi tiste za trakom več kot spodobno plača. Podjetje je s stimulativno plačno politiko v županijo privabilo veliko mladih izobražencev, predvsem tehnične smeri, ki jih v Zali ni bilo dovolj. Ti se zdaj ustaljujejo in se iz oderuških podnajemov selijo v lastna stanovanja. Flextronics po petih letih še vedno redno zaposluje. Vsekakor dobro za Zalo. A gre res le za Flextronics efekt in kako zdravo je graditi le na tem, poznavajoč razmišljanje tujega kapitala?