V popoldanskem delu razprave so se množično prijavljali k besedi skoraj izključno nasprotniki zakona. Ena od redkih izjem je bil tržaški senator Levih demokratov Mitja Volčič, ki je najprej pomiril desničarje, da zaščitni zakon ne prinaša nobenih revolucionarnih novosti, saj je sad kompromisov in skupek kar 52 predlogov, kolikor jih je bilo danih v presojo parlamentarcev v zadnjih tridesetih letih. Volčič je menil, da je prišel trenutek sprave in da bi bilo treba hkrati z zaščito manjšine pravično rešiti tudi vprašanje lastnine, ki so jo v Istri in Dalmaciji zapustili povojni izseljenci. Potem ko je podrobno utemeljil, zakaj je tudi jezik manjšine v Videmski pokrajini moč šteti za slovenskega, je zaključil z besedami tržaškega škofa Ravignanija, da je uporaba maternega jezika ena od naravnih pravic vsakega posameznika in da je spoštovanje samobitnosti bližnjega temeljni pogoj za sožitje.