Avstralija je dolgo ostajala za Slovence najbolj nepoznan kontinent, zanesljivo o njem še niso ničesar vedeli sredi 18. stoletja, saj so v pasijonskih igrah, ki so jih uprizarjali škofjeloški kapucini v deseti podobi ob Kristusu stale tudi štiri osebe, ki so predstavljale Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko; Avstralije tedaj očitno še niso poznali. Po nekaterih ocenah je leta 1931 v Avstraliji živelo le sedemsto Slovencev, po zadnjih razpoložljivih podatkih jih je tam okrog 25 tisoč. Izseljevanje Slovencev v Avstralijo se je končalo sredi sedemdesetih let, največ jih je odšlo tja s »trebuhom za kruhom«, del iz političnih razlogov, nekateri pa tudi zgolj iz radovednosti. Le malo se jih je doslej vrnilo, kot ugotavlja Breda Čebulj Sajko v raziskavi o Slovencih v Avstraliji z naslovom Med srečo in svobodo, je Avstralija za veliko večino povojnih izseljencev postala svet, ki mu glede na njihovo notranjo razdvojenost med tem, kar pogrešajo, in realnostjo, vse bolj pripadajo.