Nič kaj posebno novega se ne dogaja v parlamentu ob začetku letošnje politične jeseni. Opozicija poskuša s povišanimi glasovi, ki jim največkrat manjka trdnejših argumentov, opozoriti nase. Na drugi strani koalicijski poslanski glasovalni stroj ob občasnem škripanju z zobmi potrjuje vse, kar so se dogovorili nekje drugje. V poslanski retoriki se sicer že pozna, da je do novih volitev samo še dobro leto dni, do volitev sedmerice prvič izbranih v evropski parlament pa še manj. Dramaturgiji poslanskih govoranc še dodaten pospešek daje neposredni televizijski prenos, ki obenem poslancem lajša tudi nori občutek, da v strašljivo prazni veliki okrogli dvorani govorijo le sami sebi.