Še pred petimi leti je bilo v Evropi manj kot 200 tako imenovanih poklicnih futurologov, danes jih je okoli 2.000, njihovo število pa raste iz dneva v dan. Kdo so pravzaprav futurologi in kaj napovedujejo človeštvu? Praviloma se z napovedovanjem prihodnosti poklicno ukvarjajo znanstveniki v največjih in najbogatejših svetovnih univerzitetnih laboratorijih ali v večnacionalnih podjetjih. Odlikujejo se po pronicljivem znanju, imajo izjemne sposobnosti s področja matematike, teoretske fizike, medicine in astronomije, nekakšen guru med vsemi pa je dr. Ian Pearson. Dela na inštitutu za napredek in razvoj telekomunikacijskega giganta British Telecom, pogodbeno sodeluje s Pentagonom in je izredni profesor na najuglednejših svetovnih univerzah. In konec koncev, kdo ne pozna slogana futurologov: Najboljši način, da predvidimo prihodnost je, da jo iznajdemo. In tega se zavedajo vodilni poslovneži v podjetjih, kot so British Petrol, Coca Cola, British Telecom, Philips, Shell, Levi's, Benneton, Kodak, Glaxo Wellcome, Microsoft, BMW ali Procter-Gambler. "Kako lepo bi bilo, če bi imel za ušesom skrit mini računalnik, ki bi vedno boleče matematične kontrolne naloge reševal kot za šalo in kot najstnik ne bi jezil staršev z negativnimi ocenami. Ali pa, kako bi ta isti računalnik izkoristil, da bi z očarljivimi stavki zapeljal želeno dekle, čeprav bi hkrati vedel, da to nisem pravi jaz. In naprej; zakaj se moramo ljudje učiti tujih jezikov, če bi lahko izkoristili spet oni, že prej omenjeni čip za ušesom, ki bi se napajal s človeško statično elektriko, in le z voljo misli bi takoj govorili katerikoli jezik na svetu. In ne nazadnje, zakaj smo ljudje priklenjeni na tla, ko bi lahko avtomobili leteli in bi bila gneča manjša?" Ali pa naslednji primer: Leto 2040 - ljudje na videz zmedeno tavajo po hotelskem preddverju, a vsak ima pod kožo v zapestju čip, povezan z možgani, v katerem so slike ljudi, s katerimi ima sestanek. Osebki se s pomočjo zapestnega čipa - računalnika, ki ga napaja telesna statična elektrika - prepoznajo, nato mine še nekaj trenutkov in vsi se uskladijo, kateri jezik bodo govorili. Računalnik ima namreč povezavo z možgani in nam vprogramira želeni jezik ... Sanje ali resničnost? Futurologi napovedujejo uresničitev takšnih in podobnih idej za leto 2025. Futurologi pa so vse prej kot sanjači, ki so za svoje delo dobro plačani. Napovedovanje prihodnosti ima korenine v preteklosti in tega se zavedajo prav vsi. Čeprav so revolucionarne napovedi za prihodnja desetletja več kot vznemirljive, so futurologi kljub vsemu trdno na tleh in razmišljajo tudi o bližnji prihodnosti. Na prvem mestu je namreč človek, ki bo prav kmalu "izdeloval" notranje organe (jetra, ledvice), v vesolju postavil sončno postajo za pridobivanje energije, presenetljivo blizu pa je tudi komuniciranje s pomočjo telepatije in dokončna uveljavitev teze, da rastline komunicirajo med seboj in z ljudmi na daljavo. Futurlogi ne zanikajo niti psevdo znanosti, metafizike in njihovih idej. Za bližnjo prihodnost napovedujejo uresničitev komuniciranja s pomočjo rastlinskih valov, kar nekaj literature s povsem znanstvenimi dokazi pa je napisane na temo "wood waves". Kolikokrat ste, ko ste resno zboleli, želeli ozdraveti v uri, dveh? Nanotehnologija to - na sicer še primitivni ravni - že omogoča. Programirani roboti velikosti enega ali dveh atomov s posebno nalogo naj bi leta 2015, ko bodo znane vse genetske kode za vse bolezni na svetu, to opravili hitro in učinkovito. Kaj pa zahtevne operacije notranjih organov? Okoli leta 2020 boste pod zdravniškim nadzorom pojedli tableto, v kateri bodo malce večji roboti, ki bodo opravili nujno operacijo. Naslednjih vrstic se bodo razveselili vsi, ki načrtujejo družino, pa sami niso radi hodili v šolo. Okoli leta 2020 naj bi znanost napredovala do te mere, da bodo človeški možgani povezani z računalnikom in bo šolski sistem v obliki, kot ga poznamo danes, zagotovo drugačen oziroma nepotreben. Največ energije pa je vseeno usmerjene v komercialno rabo. Ne smemo pozabiti, da so (novodobni jasnovidci) tudi v službi podjetij in ne le v službi znanosti. To v praksi pomeni, da ne bo dolgo, ko si bomo lahko v samopostrežni trgovini kupili robota za vsakdanja opravila. Futurologi jih imenujejo domači ljubljenci ali "Ludic pets", kot so to danes mačke ali psi. In ne neutemeljeno. Robot, pravzaprav zelo zmogljiv računalnik v kakršnikoli obliki, bo, če ga ne boste potrebovali, miroval pod foteljem ali pa se po vzoru mačk ali psov sprehajal po stanovanju. Bo pa namesto vas opravljal povsem človeška in praviloma zamudna opravila. Imel bo čip za prepoznavo govora in na ukaz bo iskal po bazah podatkov turističnih agencij, kje so še proste letalske vozovnice in aranžmaji za vaše počitnice, nadzoroval bo stanje na bančnem računu in vam znal vsak trenutek povedati, koliko denarcev imate še na voljo. Ali pa vas bo opozarjal, da že leto dni niste zamenjali vstopne kode pri domačem alarmu, da se bliža čas avtomobilskega zavarovanja, ki bo od družinskega proračuna zahteval ... Čisto človeška opravila torej, ki si jih zdaj beležimo v notesnike ali bolj napredni v ročne računalnike. A vaš hišni ljubljenec prihodnosti bo moral, če bo hotel opravljati zgoraj opisana opravila, znati komunicirati z vsemi elektronskimi napravami. Tu pa se privlačna in zanimiva zgodba futurologov konča in se začne čisto "zemeljski" in tržni boj na trgu elektronske in računalniške opreme. Kdo bo prvi uveljavil standard, kakšna bo konkurenca, ki bo povzročila zmedo med uporabniki, kdo bo na svojo stran pripeljal več izdelovalcev tovrstne opreme. A to s futurologijo nima veliko skupnega. Dejstvo je, da je prvi korak storjen in v nekaj letih lahko prve domače ljubljence že pričakujete v bližnji trgovini. Sprva okorne, počasne in na videz nebogljene, sčasoma pa prave "pitbull terierje". Sateliti kot oddajniki in sprejemniki Izstrelitev komunikacijskih satelitov v vesolje ni več projekt v domeni najbolj razvitih držav. Svoje satelite v Zemljini krožnici si lahko privoščijo vodilna podjetja v informacijski tehnologiji. Microsoft, denimo, je svoje omrežje komunikacijskih satelitov napovedal že pred desetimi leti. Medtem je Gates odkupil precejšnje deleže v ameriških televizijah (MSNBC), ki že imajo svoje omrežje oziroma svoje satelite, kam bo šel razvoj, pa ni težko predvideti. Ko imaš enkrat omrežen svet, na 90 odstotkih osebnih računalnikov na svetu "svoj" operacijski