izvedli člani Gie. Prav možno je, da so se hoteli zaleteti v Eifflov stolp, kar bi bil eden prvih poskusov, kako se da letalo uporabiti kot orožje. Nazadnje je avion odletel v Marseille, kjer so ga napadli člani francoskih protiterorističnih sil in ubili vse štiri ugrabitelje. Marca 1995 so belgijske oblasti izvedle mnogo policijskih racij, ki jih opisuje Nasiri. To so bile prve večje policijske akcije, uperjene proti alžirskim mrežam po Evropi. Med drugim je policija preiskala tudi dom Nasirijeve družine. Po hišah, garažah in avtomobilih je našla orožje, strelivo in lažne dokumente. V preiskavi avtomobila je policija našla zavoj, v katerem je bil priročnik za urjenje teroristov, ki je obsegal osem tisoč strani. Na prvi strani je bilo posvetilo Osami bin Ladnu in Abdulahu Azamu, bin Ladnovemu mentorju. Po besedah Alaina Grignarda, belgijskega protiterorističnega detektiva, ki je v teh akcijah sodeloval, se je izkazalo, da je priročnik prava zakladnica informacij in eden prvih znakov razširjenosti mreže in tudi vloge bin Ladna v njej. Policijske racije so potrdile naraščajoče skrbi, da se je mreža odločila za organizacijo napadov po Evropi. To se je potrdilo samo nekaj mesecev kasneje, poleti 1995, ko je po Franciji udaril val bombnih napadov, tudi v pariškem metroju. Nekateri teroristi, ki so sodelovali v teh bombnih napadih, so bili povezani z mrežo, ki so jo odkrili v marčnih racijah. Omenjeni napadi so spremenili francoski odnos do terorističnih mrež in tako je ta država postala ena prvih na zahodu, ki je ocenila njihovo potencialno nevarnost, čeprav je sprva gledala na problem bolj kot na posledico svoje vpletenosti v alžirski konflikt, ne pa kot na del širšega mednarodnega džihada. Med tistimi, ki so prihajali v Nasirijevo hišo, a se mu je uspelo v policijski raciji marca 1995 izogniti aretaciji, je bil eden glavnih organizatorjev Gie, Ali Touchent. Njegova zgodba je eden najlepših zgledov temačnosti terorizma in protiterorizma tistega časa in globoke zmede glede zvestobe posameznih članov. Po eni verziji je bila Gia že od vsega začetka prepletena z vohuni alžirske tajne službe. Še celo več – ti naj bi bili agenti-provokatorji, ki so leta 1995 namenoma prenesli nasilje v Francijo, da bi v konflikt z islamisti in v podporo alžirski državi pritegnili Francijo. Veliko sumničenj je bilo usmerjenih prav na Alija Touchenta, ki se mu je nekajkrat uspelo izogniti aretaciji. Zanj so nekateri trdili, da naj bi ves čas delal za Alžirijo. Tem sumničenjem so