Čeprav je Veneziano črpal tudi iz bizantinske umetnosti, so njegova dela neločljivo povezana s tradicijo rimskokatoliške cerkve. Učil se je tudi ob Giottovih poslikavah v kapeli Scrovegni v Padovi, stroka ga ima za začetnika slikarske šole, katere pripadniki so delovali ob jadranski obali in ustvarili vrsto del za cerkve tako na italijanski kot hrvaški strani pa tudi na slovenski obali. Poleg italijanskih so na tem območju ustvarjali dalmatinski slikarji, ki so svoje izkušnje izmenjavali s kolegi z druge strani Jadrana. Razstava v Riminiju bo pripovedovala tudi o čaru in privlačnosti nekdanje Beneške republike, ki je v tem času predstavljala most med vzhodom in zahodom ne le v trgovskem smislu, ampak tudi na področju umetnosti. Razstava v Riminiju je zanimiva tudi zato, ker bosta na njej prvič po šestdesetih letih ponovno na ogled dve Venezianovi deli, ki sta bili nekoč v zakristiji cerkve sv. Jurija v Piranu, nato so ju leta 1941 odpeljali v Italijo in do pred kratkim hranili v palači Venezia v Rimu: Monumentalni poliptih Marija s svetniki in Križanje. Zdaj bosta restavrirani ponovno na ogled javnosti. (sta)