Filozof vidi edino rešitev v novem ali prenovljenem humanizmu. Zanj pa se je treba znova razgledati po evropskem kulturnem prostoru. In tukaj so težave z medkulturnostjo, saj pomeni odpiranje k drugim kulturam tudi pogovor s samim seboj in z drugimi. V tem pogovoru moramo tudi o sebi izreči nekaj novega. Zato je takšen dialog odkrivanje, v katerem lahko prebivamo, da se ohranimo in prenovimo, kako naj se z drugimi srečujemo in najdemo sporazume, da se utrdimo v svojih lastnostih in da zaživimo s tujostjo. Slovenski humanistični mislec si na koncu knjige zastavlja zelo konkretna vprašanja o slovenski kulturi in njeni politiki. Občudujemo njegovo smelost, ko s svojimi jasnini pojmi pokaže, da bi onkraj naših političnih prepričanj morali ravnati tudi drugače. Branje avtorjeve knjige je pravi intelektualni užitek. Komel uporablja klen jezik in njegovi izrazi so pomemben prispevek k bogatenju slovenskega filozofskega jezika. Ob njegovih razmišljanjih smo nenehno presenečeni, koliko ima filozofski premislek popolnoma konkretnega za povedati o naši usodi, o osebnih, kulturnih in političnih odločitvah. Avtorja ni strah vznemirjati, njegova misel nas prebuja in bralec mu je hvaležen, da je toliko stvari povedal naglas, tisto, kar navadno le slutimo in se na daleč bojimo ali upamo, da bo drugače. To je bila vloga filozofov vseh časov.