"Več kot deset, če ne že popolnoma, vsaj deloma. Zlasti tiste karakterne in komične, ki so mi bile pri srcu. Pred dnevi, ko sem šel na sprehod in sem se spraševal, da mi ne bi bilo dolgčas, prav o tem, ali je še kaj v glavi, ali še znam na pamet eno od Menartovih pesmi, ki je precej dolga. Nikogar nisem slišal pred seboj in ne za seboj, zato sem jo povedal naglas. Počutil sem se svobodnega in zadovoljnega. Rad se vračam k takšnim pesmim. V tistih mojih časih smo se držali nauka Jožeta Tirana: 'Vsako pesem mora igralec povedati na pamet, ker le tedaj lahko izoblikuje misel pesmi.' Vse pesmi, ki sem jih kadarkoli recitiral, sem znal na pamet, nikdar jih nisem bral iz knjig. In tega sem vesel, ker so mi ostale v spominu."