Ja, del tega je gotovo moja frustracija in seveda moja akcija ni vplivala na volitve. Toda na drug način vsako takšno majhno dejanje, ki sicer nima direktnega vpliva, drugim ljudem pove, da niso osamljeni. Če mogoče sami čutijo podobno, a se bojijo, da so pri tem edini, da nihče drug ne razmišlja, ne čuti tako, potem bodo tiho. Če pa vidijo, da tudi drugi ljudje razmišljajo podobno, gledajo na stanje v družbi na podoben način, potem bodo morda le prišli s svojimi mislimi na dan in bodo povedali na glas, kaj jih moti in kaj bi hoteli.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ja ja členek
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
frustracija frustracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
seveda seveda členek
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
akcija akcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
vplivala vplivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
volitve volitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Toda toda priredni veznik
na na predlog; tožilnik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vsako vsak celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
majhno majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
dejanje dejanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
sicer sicer členek
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
direktnega direkten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
vpliva vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
osamljeni osamljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
čutijo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
a a priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bojijo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
edini edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ne ne členek
razmišlja razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ne ne členek
čuti čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tiho tiho splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
vidijo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
tudi tudi členek
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
gledajo gledati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
družbi družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
podoben podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
morda morda členek
le le členek
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
mislimi misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
na na predlog; tožilnik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povedali povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
moti motiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
hoteli hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar