Ljubljana - Položaj v skupini B Ljubljančanom skoraj narekuje zmago, saj bi se sicer približali izpadu iz skupine - Žalgiris, AEK, Scavolini, ki se poteguje za napredovanje v drugi del in peto mesto, ki tja vodi še neposredno. Po prvih sedmih krogih imajo te ekipe in Olimpija po tri zmage in štiri poraze (vodi Maccabi s 6-1, Barcelona in Siena pa si delita drugo mesto s 4-3), s to razliko, da bodo tivolski košarkarji v drugem ciklu prvega dela gostili le neposredne tekmece (Žalgiris, Asvel, AEK). Za uvrstitev v Top 16 bodo verjetno potrebovali šest oziroma sedem zmag, kar pomeni, da si spodrsljaja na domačem parketu ne smejo privoščiti in v primeru maščevanja proti Scavoliniju, ki je prvo tekmo dobil s 77:68, kar hkrati pomeni, da je zaželena zmaga z desetimi točkami razlike. Na prvi tekmi v Pesaru je bila med drugim odločilna druga četrtina, v kateri je Olimpija podlegla delnemu izidu 18:1. Pet igralcev Scavolinija je preseglo mejo desetih doseženih točk (Hanno Mottola 19, Marko Milič 16, Alessandro Frosini in Charles Smith 13 ter Thomas Ress 11), medtem ko sta bila pri zeleno-belih v ospredju le Dušan Bocevski z 21 in Vladimer Boisa s 15 točkami. Tokrat mora biti drugače in v tem primeru bi za minulo leto res lahko zapisali, da je bilo nadvse uspešno in bi bil veseli december še bolj vesel. S tem bi odlično nadaljevali pot v deveti zaporedni Top 16 in na glavo bi bile obrnjene vse črnoglede napovedi. Za osvežitev spomina; vodstvo kluba je pred začetkom sezone zatrjevalo, da bo vsaka zmaga prava senzacija in razlog za veliko slavje. Union Olimpija je torej ne glede na razplet tekme s Scavolinijem že v letu 2004 presegla cilje za sezono 2004/05. Da ne omenjamo preskromnih ciljev v ligi Goodyear, v kateri so zmaji ves čas na vrhu suvereni in imajo praktično že zdaj vstopnico za finalni turnir osmih, ki bo aprila v Beogradu. In pred sezono si tega ni upala povedati na glas niti uprava, je pa res, da ekipa direktorja Gregorja Frica svoj posel vseeno opravlja odlično in z dokaj hitrimi koraki manjša "mamutski" dolg, ki je bil zapisan na dan 1. julija 2002, ko je klub dolgoval neverjetnih 880 milijonov tolarjev, 29. marca 2004 še 300 milijonov tolarjev, zdaj pa so ti dolgovi še manjši in več kot prepolovljeni. Polovica vsega dolga je šla na račun bančnih kreditov, polovica pa na račun terjatev trenerjev in igralcev, med katerimi je bil precej časa tudi Marko Milić, ki se je znal "pohvaliti", da je eden od glavnih sponzorjev kluba, ker je velik del dolga zmajem odpisal. Zdaj so na bojnem (beri: igralnem) polju Scavoliniju in Air Miliču, ki se je skupaj s Smodišem zaradi zdravstvenih težav odpovedal kvalifikacijam za EP v Beogradu, dolžni zmaji. O tem, kako je s finančnimi dolgovi v Tivoliju in ali bodo igralci s trenerjem na čelu dobili kakšno božičnico ali trinajsto plačo, je direktor Gregor Fric povedal: 'Kar zadeva plače igralcev, potrjujem, da so te redne, je pa res, da pri nekaterih igralcih, ki so bili z nami že v prejšnji sezoni, in pri trenerju malce zamujajo.'