"V bistvu po srečnem ali nesrečnem naključju. Starši so želeli, da bi postal učitelj, zato so me poslali na učiteljišče, kjer sem se moral naučiti igranja na violino ali klavir. Ker nisem imel možnosti za vadbo na klavir, sem izbral violino. Takrat sem sicer opravil 40 ur pouka violine, znal zaigrati C-durovo lestvico, razločeval sem note in strune, to pa je bilo tudi vse. Mnogo let kasneje sem nato skupaj z Rihardom Zadravcem ravno v vlogi "oča rihtara" na violino zaigral čisto kratko in zelo enostavno pesem. Ko sem bil star 50 let, so mi moji otroci zaradi tega kupili violino. Priznati moram, da sem bil zelo presenečen. Potem je bilo treba to violino vzljubiti in se naučiti igrati. Zbrali smo se s sosedi in zadnji moment za poroko ustanovili ansambel, ki smo ga zadnji moment poimenovali Zadnji moment. Nastopi so se nato kar začeli vrstiti. Igramo etno glasbo, evergrine pa tudi džez."