Iz vašega vprašanja veje prepričanje, da je mogoče probleme, povezane s preskromno pismenostjo ljudi, reševati z nekakšnimi kampanjami. Nekako v smislu: pripraviti je treba akcijo in potem se bodo rezultati drastično izboljšali. Toda tako to ne gre. Slovenija na tem področju plačuje davek iz preteklosti. Ne pozabimo: leta 1991 je imelo višjo ali visoko izobrazbo v Sloveniji le 8,9 odstotka ljudi, končano srednjo šolo pa le okoli 40 odstotkov ljudi. Ob takih podatkih seveda ni mogoče pričakovati, da bodo ljudje bralno, računsko, prostorsko zelo okretni in iznajdljivi. Zato se je treba zavedati, da za vseživljenjsko učenje največ storimo, če si prizadevamo za izboljšanje izobrazbene strukture sedanjih mladih generacij. In tu imamo kaj pokazati: v zadnjih petnajstih letih se je zelo povečal delež tistih s srednješolsko izobrazbo šolanje po osnovni šoli nadaljuje že 98 odstotkov osnovnošolcev. Od leta 1991 pa do danes se je za 90.000 povečalo število ljudi, ki imajo kakšno diplomo, poleg tega se število študentov iz leta v leto povečuje. Prepričan sem, da se bodo tovrstna prizadevanja dolgoročno pozitivno odrazila tudi na jezikovni, računski in drugih kompetencah ljudi. Ob tem smo sprejeli še vrsto posameznih ukrepov, katerih namen je prispevati k boljši pismenosti ljudi. Na primer: še preden smo izvedeli za rezultate raziskave o pismenosti, smo se lotili prenove pouka slovenščine. Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Kmecl, se je zavzela za nov pristop k pouku jezika, pri katerem naj bi večjo vlogo namenili razvijanju jezikovne kompetence, se pravi pisanju, branju, sporočanju... Odmevi so skoraj brez izjeme pozitivni. Jasno je seveda, da rezultatov prenovljenega pouka in višje izobraženosti prebivalstva ne bomo dočakali že prihodnje leto.