V Padovi je zanj skrbel pater Gozzi, ki ga je uvedel v akademske znanosti in ga poučeval violino. V Gozzijevi hiši se je prvič srečal z žensko – mlajšo sestro svojega skrbnika. Zapeljala ga je, ko je bil star 11 let. Casanova, lačen materinske ljubezni, je takoj podlegel. »Ona je bila tista, ki je v moje srce vpihnila iskre občutij, ki so mi zagospodovala,« je zapisal. Čeprav se je potem poročila, je nanjo in na družino Gozzi ostal navezan vse življenje; bili so edina njegova prava »družina«. Bil je bistre glave in radovedne čudi. Pri dvanajstih se je vpisal na univerzo v Padovi, pri sedemnajstih diplomiral iz prava, ki ga je sicer, kot je pozneje priznal, odkrito sovražil. Njegov skrbnik je želel, da bi postal duhovnik. Študiral je filozofijo, kemijo, matematiko in se zelo zanimal za medicino. Na univerzi se je navdušil tudi za kockanje in kmalu zabredel v dolgove. Kockanje je bilo zanj kot flirtanje; tako je navezoval stike in se sončil v žarometih visoke družbe. Ukrepala je babica in ga poklicala nazaj v Benetke. Bilo je prepozno, hazard ga je povsem prevzel.